Pred 100 leti v Slovencu
Tako kot pred sto leti, tako tudi danes
Že velikokrat smo pisali, da je prebivalce Slovenije oziroma Jugoslavije pred 100 leti težila podobna draginja kot danes. Banke pa so uporabljale skoraj enake ukrepe.
Preberite tudi:
»Naše gospodarsko življenje občuti vsaki dan večjo denarno krizo,« je pisal avtor prispevka. »Cene rapidno rastejo in ona množina denarja, ki se nahaja v naši državi v prometu, ne krije potreb trga.«
Narodna banka je tako zmanjšala bankam kredite za 10 odstotkov, ker je želela omejiti zahteve po denarju. Ker to ni pomagalo, so naredili korak naprej in povišali obrestno mero s 5 na 6 odstotkov. Tudi to ni veliko pomagalo, saj so bile potrebe po denarju »neizprosne«. »Tak način umetnega omejevanja kreditov bo škodoval našemu gospodarskemu življenju,« so opozarjali v Slovencu.
Vojna odškodnina iz Madžarske
V tistih dneh je Jugoslovanska država od Madžarske prejela večje število krav na račun vojne odškodnine. Ta živina naj bi se nato razprodala v vojni oškodovanim kmetom na način, da se od prodajne cene odšteje vsota, ki je bila posameznemu kmetu priznana kot vojna odškodnina.
Na licitaciji pa so krave dosegle nepredstavljive cene. Vrednost posamezne živali je bila ocenjena na 1.500 do 2.000 dinarjev, za njih pa so plačevali tudi po 36.000 tisoč dinarjev, kar je tudi 24-krat več.
Pri Slovencu so ugibali, da so bila možna samo dva scenarija. »Ali so srbski kmetje tako bogati, da plačujejo take cene (potem odškodnine niso baš posebno potrebni), ali pa so se v kupčijo vrinili oderuški prekupci, kar bi morala vlada preprečiti. Pravilno ni niti eno niti drugo,« so zapisali.
Slabe razmere v Avstriji se nadaljujejo
V Avstriji pogajanja med vlado ter železniškimi, poštnimi in brzojavnimi službami niso uspela. Delavci so zaradi vedno večje draginje postavili nove zahteve. Po pretečenem roku, ki so ga postavili predstavniki zaposlenih, se je najprej začela stavka na pošti. Ukinili so telefonski in brzojavni promet. Nato se je začela še stavka na železnici. Veliko število vlakov, ki so vozili iz Slovenije ter Italije v Avstrijo, je bilo odpovedano. »Soditi je, da bo boj med vlado in stavkajočimi trd,« je poročal Slovenec.
Učiteljski izpiti
Na učiteljišču v kraju Sombor v Srbiji je v tistih dneh izpit opravljalo 12 nemških učiteljev . Z uspešno opravljenim izpitom bi lahko nadaljevali s poučevanjem na šolah v Jugoslaviji.
Kot pa naj bi poročal časopis iz Novega Sada, so vsi učitelji, kljub dobri pripravljenosti, na izpitu padli. Predsednik komisije je to razložil tako: »Vsi ste padli! Oni, ki znajo srbski, ne znajo nič iz raznih predmetov; oni pa, ki znajo kaj iz učnih predmetov, ne znajo srbski.«
Posledično so morali nemški učitelji oditi na Koroško in avstrijsko Štajersko. »Lahko si je misliti, kako bodo tam govorili o Jugoslaviji, ki jih je pregnala z njihove rodne grude,« je zapisal novosadski časopis.
Neverjeten pripetljaj
Iz mesta Novi Sad so poročali o dogodku, ko se je natakar v nekem hotelu tako napil »raznih opojnih pijač«, da je obležal nezavesten. »Obležal je na zemlji kot mrtev,« je poročal Slovenec. Uslužbenci iz hotela so takoj obvestili stražnika, ki je potrdil smrt in nezavestnega natakarja dal prepeljati v mrtvašnico.
Drugi dan se je v popoldnevu natakar prebudil v mrtvašnici in ker je videl, da leži na mizi za seciranje, je začel na vso moč klicati na pomoč, dokler ga niso rešili. »Natakar je sklenil, da ne bo nikdar več pil alkoholnih pijač, samo če bo to držal, je pa druga,« se je zaključil prispevek.
Iz uradnega poročila o stanju letine v Sloveniji leta 1922
»Pšenica, ječmen in oves stoje v klasju in se ugodno razvijajo, ravno tako tudi koruza,« je bilo zapisano v poročilu. »Industrijske trave kažejo dobro. Krompir se lepo razvija. Vinogradi so v dobrem stanju in bodo bogato rodili. Zemlja je bolj suha. Živina se hrani večinoma na pašnikih in zato zelo dobro izgleda. Živinskih bolezni ni.«
Powered by Contextual Related Posts
