Pred 100 leti v Slovencu
Odstop vlade
Pred 100 leti je bil na čelu Kraljevine SHS predsednik vlade Nikola Pašić. Naslovnice časopisov, vključno s Slovencem, so napolnili naslovi, kot na primer »Vlada odhaja«. Predsednik Pašić je namreč podal odstopno izjavo celotne vlade.
Morda vas bo zanimalo tudi:
»Ne moremo dvomiti, da bo kralj sprejel demisijo, skoraj gotovo pa poveril začasno vodstvo vladnih poslov celokupnemu odstopajočemu kabinetu, dokler se ne sestavi nova vlada,« je poročal Slovenec. »Široka javnost po vsej državi bo to poročilo sprejela z veseljem in zadoščenjem. Saj odhaja s sedanjo vlado izmed koruptnih in nesposobnih vlad v naši državi najbolj koruptna in najnesposobnejša, ki je na znotraj in zunaj spravila državo ob ves kredit!«
Odstop pa glede na pisanje Slovenca ni bilo presenečenje. Novice o vladnih krizah so prihajale druga za drugo, kabinet predsednika se je »neprestano lomil«, v nobeni koaliciji do takrat ni bilo toliko nasprotovanja in nesoglasij kot v tej.
»Dediščina, ki jo zapušča odstopajoča vlada, je žalostna: V notranjosti države je nezadovoljstvo prikipelo do vrhunca, zunaj pa je ugled države padel pod ničlo,« je še zapisal novinar.
»Trd in težak je boj za dolarje v Ameriki…«
»Še trši in hujši je boj za dolarje v Jugoslaviji,« je pisal časopis Slovenec pred 100 leti. Govora je bilo o finančnem posojilu s strani Združenih držav Amerike Jugoslaviji.
Vlada je na dolgo in široko razpravljala o prednostih, ki bi jih lahko prineslo dolarsko posojilo v višini 100 milijonov. »Zlatih dolarjev seveda, ne papirnatih jugo-kron,« je komentiral Slovenec. »Življenje bo po ceni kakor pred vojsko, promet bo urejen, davek bo nižji, državni dohodki pa se bodo zvišali tako, da bo sedaj vedno prazna državna blagajna zasipana z zlatom kakor savski bregovi s kamenitim prodom in dinar bo več vreden kakor sam kralj v kraljestvu denarja, zlati dolar.«
Iz finančnega načrta, ki ga je kot zakonski predlog predstavil finančni minister, pa je bilo razvidno, da ni vse tako lepo, kot so poročale oblasti. Američani Jugoslaviji denarja ne bi dali kot posojilo, »kakor se posojilo navadno daje državam, ki uživajo v svetu kakšen kredit«, ampak proti zastavi.
»Bogata kraljevina SHS mora Amerikancem zastaviti vse dohodke od monopola, kolikor še niso zastavljeni in pa celo kupni bruto-dohodek iz vseh državnih železnic zajedno z dohodki jadranske železnice, ki naj se zgradi šele s pomočjo ameriškega posojila,« je razložil avtor prispevka.
»Take silovite finančne nezaupnice mednarodni kapital še ni doslej dal nobeni državi, odkar svet stoji, izvzemši morebiti bivšo Turčijo,« je bilo še zapisano.
Zavarovanje terjatve z bruto dohodki bi namreč pomenilo, da bi ZDA pobirale denar na blagajnah železnice, za stroške pa bi skrbela Jugoslavija. V kolikor pa ne bi zmogla, bi Američani postali lastniki celotnega železniškega omrežja.
Izredno stanje v južnih krajih Srbije
Ministrski svet je v tistih dneh za južno Srbijo razglasil izredne razmere zaradi napadov bolgarskih komitov. Jugoslavija je skupaj z Grčijo in Romunijo sprejela ukrepe, s katerimi so želeli komite odstraniti iz obmejnih krajev vseh treh držav.
Jugoslovanski diplomatski predstavništvi sta v Parizu in Londonu tamkajšnjim vladam predložili predloge, s katerimi je Jugoslavija zahtevala ostre ukrepe proti Bolgariji, ki je bila odgovorna za nastali položaj.
»Vojni minister general Vasic je poročal, da so včeraj bolgarske tolpe prestopile na jugoslovansko ozemlje, in da so začele pleniti,« je poročal Slovenec v enem izmed prispevkov. »Ministrski svet je sprejel sklepe o zaščiti meje, poročilo se pošlje tudi kralju Aleksandru.«