Naprej na vsebino

Pred 100 leti v Slovencu

Italija preživlja težavne dni

Časopis Slovenec je pred 100 leti med drugim pisal o težkih in nevarnih dneh, ki jih je preživljala sosednja Italija. »Njene finance so katastrofalne,« so zapisali. »Državni dolg je narastel na 120 milijard lir; letni primanjkljaj znaša 6 milijard in trgovinska bilanca izkazuje za letos skoro 12 milijard pasiv.«

Italijanska vlada si je prizadevala za rešitev nevarnega položaja, vendar ni bilo nobene jasne strategije, kako bi to naredila. Odplačilo dolga sploh ni bila opcija, saj niso uspeli odplačevati niti obresti. »Že zaradi tega se državni dolg pomnoži vsako leto za okroglih 6 milijard,« je poročal Slovenec.

Tudi izboljšanje stanja državnega proračuna ni bilo verjetno, saj je davčna moč ljudstva pešala, predvsem zaradi visokih davkov v preteklosti. Naraščala sta tudi brezposelnost in revščina.

Slovenec: Fašisti so pridobivali na moči. Vir slike: Wiki Commons.
Fašisti so pridobivali na moči. Vir slike: Wiki Commons.

»Preštevilno uradništvo, vzdrževanje vojske in dragocene mornarice, karabineri in kraljeve straže, redna vojska v Tripolitaniji, podpore stotisočem brezposelnih in sploh nastojanje Italije, igrati ulogo velesile, požre ogromne vsote, ki presegajo njeno moč,« je zapisal avtor prispevka.

Po poročanju so bile katastrofalne tudi notranje politične razmere. Kmalu po konferenci v Genovi se je »začel pravi boj, prava meščanska vojska«. Fašisti so se dobro organizirali in izurili pravo vojsko. Okupirali so Cremono ter Novaro, odpravljali pa so se tudi proti Ankoni. »Končni cilj fašistov pa je, polastiti se Rima,« je zapisal Slovenec.

Kaj pa je v ta namen počela italijanska vlada? »Ta je izgubila vso moč proti fašistom, ker je ni hotela pravočasno proti njim uporabljati,« je razložil avtor prispevka. »Fašisti so v nekaterih provincijah danes neomejeno gospodarji. Tako daleč je že prišlo, da se mnogi socialistični in ljudski poslanci ne upajo več domov oziroma v svoje volivne okraje.«

Napetosti med Rusijo in Poljsko

Poljski časopisi so poročali, da so zaradi obrambe poljsko-romunske meje pred možnim napadom s strani Rusije mobilizirali vojaške sile. Sovjetske oblasti naj bi začele preganjati katoliške poljske duhovnike, na sejah rusko-poljske komisije, na katerih so obravnavali izvršitev Riškega mirovnega sporazuma, pa so sovjetski delegati »zavzemali zelo nepomirljivo stališče«.

Moskva v 30-tih letih prejšnjega stoletja. Vir slike: Russia Beyond.
Moskva v 30-tih letih prejšnjega stoletja. Vir slike: Russia Beyond.

Zgodba o ameriškem posojilu Jugoslaviji se nadaljuje

O tem, da je Jugoslavija v tistih časih s strani Združenih držav Amerike pričakovala zelo veliko denarno posojilo, smo pisali že nekaj tednov nazaj. Povzeli smo tudi razlago Slovenca o tem, zakaj bi bilo takšno posojilo za državo in njene prebivalce slabo.

Takratni jugoslovanski vladi se je glede tega posojila zelo mudilo. »Vlada oziroma demokrati so skušali doseči, da bi bil zakon o državnem posojilu sprejet tekom enega dne,« je pisal Slovenec.

Ko je za to izvedela opozicija, so se poslanci množično prijavili na govore, s katerimi so to želeli preprečiti. Seje so se zaradi tega zavlekle pozno v noč, nekateri govori so trajali tudi do polnoči.

V skupščini je bilo zelo burno tudi po tem, ko je bilo razkrito, da so se med poslanci ponujale podkupnine v zameno za to, da glasujejo za sprejetje posojila.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice