Naprej na vsebino

Pred 100 leti v Slovencu

Kmetijstvo v Kraljevini SHS

Na eni izmed sej parlamenta pred 100 leti je potekala tudi razprava o proračunu, namenjenem za kmetijstvo. Neki poslanec je poudaril, da je proračun odločno prenizek, saj je bilo za policijo odobrenih 324 milijonov, za kmetijstvo pa le 110 milijonov dinarjev.

Preberite tudi:

Pred 100 leti v Slovencu

Poleg tega do tistega trenutka še ni bil določen noben zakon, ki bi urejal kmetijske kredite, prav tako pa tudi ne zavarovanja na področju kmetijstva. Nekateri poslanci so zahtevali ukinitev carine na uvoz galice ter dodatno podporo za hmeljarstvo. Želeli so tudi, da bi država vojakom ob času žetve dovolila odhod domov. Poslanec iz Jugoslovanskega kluba se je zavzel tudi za podporo za slovenske vinogradnike.

Fašisti v Italiji

V sosednji Italiji se pred 100 leti nasilje s strani fašistov ni prav nič umirjalo. V mestu Ancona so zasedli postojanko, kjer je nato med njimi in komunisti prišlo do streljanja, ki je trajalo ves dan. Šest komunističnih društev je bilo pogorelih, prav tako tudi delavski dom. Štiri osebe so bile ubite, veliko več pa je bilo ranjenih.

Barikade antifašistov v Parmi. Vir slike: Wikicommons.
Barikade antifašistov v Parmi. Vir slike: Wikicommons.

Genovo je medtem zasedlo 5 tisoč fašistov, ki so se spopadli s pristaniškimi delavci. V spopadih sta bili ubiti dve osebi. V Asti, Paviji ter Padovi so zažgali delavske domove. V Sieni so poskušali napasti vlak, vendar so bili pri tem neuspešni.

Splošna stavka po celi Italiji

Tako imenovan »Tajni delovni odbor« je kot odgovor na nasilje fašistov izdal poziv k splošni stavki za celo Italijo in za vse delavske kategorije. »Vsi delavci morajo, kakor hitro zvedo za ta proglas, zapustiti delo,« je bilo zapisano v pozivu. »Na delo bodo šli, kadar jim bodo zaupniki zopet to javili.«

Kot cilj stavke je bila določena »obramba političnih in gospodarskih svoboščin«, ki so bile »ogrožene«. V pozivu so razložili, da hočejo fašisti streti delavske organizacije in na ta način delavce zasužnjiti. »Zbesneli reakcionarci hočejo uvesti, če ne formalno, pa gotovo faktično diktaturo, kateri bi sledila zadušitev vsakega izraza svobodnega in civilnega mišljenja in udejstvovanja ter razpad dežele.«

Boji med delavci in fašisti v Italiji. Vir slike: Libcom.
Boji med delavci in fašisti v Italiji. Vir slike: Libcom.

S stavko pa so želeli tudi opomniti vlado, naj nasilju in »skrunjenju svobode« naredi konec. Vsi delavci so bili pozvani, naj se vzdržijo nasilja, razen kadar gre za obrambo njih samih ali drugih oseb. »Delavci! Na noge! V obrambo tega, kar je najsvetejše vsakemu človeku: Svobode,« so zaključili.

S stavko so se strinjali socialisti, komunisti in republikanci. Fašisti pa so odgovorili s svojim pozivom, s katerim so vladi postavili ultimat, da v roku 48 ur prepreči stavko.

»Antinacionalne stranke so s tem činom izzvale fašiste in ves narod. Stavka je podla in ima samo namen izsiliti novo vlado, obstoječo iz levičarjev,« so zapisali. »Fašizem takoj sprejme vrženo rokavico. Zato ukazuje načelstvo stranke mobilizacijo vseh fašistov. Fašisti naj ostanejo disciplinirani, naj velja kar hoče in pokorni odgovornim voditeljem, ki hočejo ta skrajni poskus rdeče demagogije udušiti.«

Fašisti so pozvali tudi vse delavce, zlasti železničarje in poštne uslužbence, naj ostanejo na svojih mestih, kjer naj bi jih fašisti branili. V kolikor vlada po 48 urah ne bi preprečila stavke, »si pridržuje fašizem pravico popolne svobode delovanja in bo on nadomestil državo, če bo la še enkrat pokazala onemoglost,« je bilo zapisano v pozivu.

Časopis Slovenec je opisal tudi potek te stavke v Trstu. Delavci so na dan stavke za njo izvedeli šele iz jutranjih časopisov, ki so jih brali na delu, katerega pa so takoj po prebranem obvestilu zapustili. Zaprte so bile vse tovarne in delavnice, tramvaji niso vozili, večina trgovin je bila popolnoma zaprtih, ostale pa deloma. Časopisi se niso več tiskali, zvečer pa so se popolnoma ustavili tudi vlaki. Po mestu so krožili vojaki v družbi fašistov in karabinjerjev, veliko delavcev so tudi zaprli.

Francoski ukrepi proti Nemčiji

Iz Pariza so prišle novice, da je francoski ministrski predsednik sprejel ukrep, s katerim so od Nemčije želeli iztisniti plačilo odškodnine. V kolikor Nemčija ne bi poravnala dolga, bi iz francoskih regij Alzacije in Lorene izgnali 80.000 Nemcev. V Alzaciji, Loreni, na ruhrskem ozemlju, v Düsseldorfu ter drugje pa bi zaplenili nemške posesti, ki bi padle v last francoskih državljanov.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice