Naprej na vsebino

Nemškim kmetom je prekipelo, za ponedeljek so napovedali proteste

V luči prehoda na odporno in trajnostno kmetijstvo se je Evropska komisija lotila zmanjšanja odvisnosti od fitofarmacevtskih sredstev (FFS), mineralnih gnojil in fosilnih goriv. Plan je, da se do leta 2030 uporaba fitofarmacevtskih (FFS) sredstev prepolovi, na območjih, kot so Natura 2000, naravni parki in vodovarstvena območja, pa bi njihovo rabo povsem prepovedali.

Po protestih na Nizozemskem, kjer so kmete na noge pognali načrti nizozemske vlade za zmanjšanje izpustov dušikovega oksida, zaradi katerih bi morali kmetje črede goveda zmanjšati za 30 odstotkov, protestih v Kanadi, kjer želijo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, povezane z gnojili, za 30 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 2020, so zaradi načrtov zmanjševanja FFS nemški kmetje napovedali proteste za prihodnji ponedeljek. Pred ministrstvom v Bonnu pričakujejo okoli 1000 traktorjev.

Zmanjšanje uporabe FFS je eden glavnih ciljev zelenega dogovora

Evropska komisija je sprejela sklop predlogov za pripravo podnebne, energetske, prometne in davčne politike EU na zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Že od samega začetka je bil eden glavnih ciljev zelenega dogovora tudi zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev, v novem predlogu pa Evropska komisija predvideva splošno zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev za 50 odstotkov do leta 2030. Kako želi to doseči?

Načrtovana reforma zakonodaje o varstvu rastlin med drugim predvideva, da se na zavarovanih območjih (ki jih je precej več, kot bi si morda mislili, a o tem več v nadaljevanju), popolnoma prepove uporaba kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Nemški kmetje opozarjajo, da v kolikor bi se to uresničilo, bi bila resno ogrožena njihova samooskrba in Nemčija bi bila za oskrbo s pšenico odvisna od uvoza.

Območje Nature 2000 na ravni EU (karta je iz časa pred Brexitom in zajema tudi Združeno kraljestvo). Vir slike: eea.europa.eu.
Območje Nature 2000 na ravni EU (karta je iz časa pred Brexitom in zajema tudi Združeno kraljestvo). Vir slike: eea.europa.eu.

Nemški kmetje v boju za 2 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč

Glede na zbirko kazalnikov razvoja Svetovne banke, zbranih iz uradno priznanih virov, so leta 2018 kmetijska zemljišča v Nemčiji zajemala 47,64 odstotkov površin oziroma 166.450 kvadratnih kilometrov. Od tega je bilo leta 2021 okoli 11,66 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč uporabljenih kot orna zemljišča (njive). Načrtovana je neuporaba FFA na 15,4 odstotka območij Natura 2000, približno 40 odstotkov območij, ki se uporablja za kmetovanje, je zavarovanih. Skupno bi tako omejili uporabo FFS na približno 2 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč.

Kmetje in kmetijske organizacije opozarjajo, da bo s tem na tem območju onemogočena običajna pridelava hrane, v času dragih surovin, splošne draginje in tudi suše bo to močno načelo samooskrbo. Opozarjajo, da se jim kar naprej nalaga nove obremenitve in ovire, pri tem pa oblasti pozabljajo, da so številni kmetje v preteklih letih šli v velike naložbe, kreditov pa z zmanjšano pridelavo in posledično manjšim prihodkom ne bodo mogli odplačevati.

»Posledično lahko pričakujejo številne stečaje, kar pa najbrž okoljsko naravnane evropske komisije in nacionalne vlade niti najmanj ne zanima. Pridelava hrane ni več prioriteta države, prednostna naloga je postala sprejemanje zakonodaje, ki jo narekujejo ekstremne okoljske organizacije in iniciative, ki bodo uničile kmetijstvo Evrope,« je zapisal novinar Kmečkega glasa Kristijan Hrastar v prispevku Velika vstaja nemških kmetov proti prepovedi uporabe FFS.

Predlog zmanjšanje uporabe FFS bo otežkočil kmetovanje tudi v Sloveniji

Osnovna zahteva Evropske komisije glede zmanjšanja uporabe FFS znaša, kot že omenjeno, 50 odstotkov glede na presečno vrednost (povprečje med leti 2015-2017). To osnovno zahtevo države članice lahko zmanjšajo ali povečajo, za koliko lahko to storijo, pa je odvisno od povprečja med leti 2011 do 2013. Dejanska vrednost zmanjšanja je tako odvisna od vsake posamezne države.

Slovenija načrtuje zmanjšanje vseh FFS za 59 odstotkov, za FFS, ki predstavljajo veliko tveganje, pa se načrtuje zmanjšanje za 53 odstotkov. Zakaj bomo presegli priporočila Evropske komisije? Za to so kriva sušna obdobja v letih 2011-2013, zaradi katerih je bila poraba FFS izredno nizka, pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Karta območje Natura 2000. Vir slike: Natura2000.
Karta območje Natura 2000. Vir slike: Natura2000.

Med občutljiva območja, na katerih se uporaba FFS prepove, spadajo poleg območja Nature 2000 (na območju Nature 2000 kmetuje približno 12 odstotkov vseh kmetijskih gospodarstev v Sloveniji; povprečna kmetija v območjih Nature 2000 ima v uporabi 5,89 ha kmetijskih zemljišč in skoraj 7 glav velike živine) spadajo tudi vodovarstvena območja, ki pa ne bodo določena le ob naravnih vodotokih (reke, potoki) ampak tudi ob melioracijskih jarkih.

Zakaj je boj kmetov brez podpore javnosti skoraj da nemogoč?

Odgovor je enostaven: ker je kmetov vsak dan manj.

Po podatkih Statitste je bil leta 2021 v Nemčiji v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu (primarni sektor) delež zaposlenih 1,2 odstotka. Leta 1950 je ta delež znašal skoraj 25 odstotkov. Na Nizozemskem je bilo leta 2019 v primarnem sektorju zaposlenih 2 odstotka ljudi, leta 1991 je ta delež znašal 4 odstotke, leta 1970 pa 6,4 odstotka.

Tudi v Sloveniji ima delež zaposlenih v kmetijstvu trend upadanja in se tako iz leta v leto zmanjšuje. »Kmetijstvo skupaj z lovstvom, gozdarstvom in ribištvom je leta 2019 k skupni ustvarjeni dodani vrednosti prispevalo 2,3 odstotka, k skupni zaposlenosti pa 6,9 odstotka. Po podatkih zadnjega strukturnega raziskovanja kmetijstva v letu 2016 se nadaljuje trend zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev. Povprečno veliko kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji obdeluje 6,9 ha kmetijskih zemljišč in redi 6,0 GVŽ ter gospodarili s povprečno 5,6 ha gozda. Slovenija ima v primerjavi z EU–28 še vedno zelo neugodno velikostno strukturo kmetijskih gospodarstev. Povprečna starost gospodarja upravitelja kmetijskega gospodarstva je v Sloveniji v letu 2016 znašala 57 let, kar kaže na izrazito neugodno starostno strukturo v kmetijstvu, lahko beremo v Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2021-2027, v analizi stanja, ki je bila pripravljena novembra 2020.

Z vedno novimi ovirami se tudi starostna struktura v kmetijstvu ne bo spremenila, prav tako pa se ne bo ustavilo padanje števila kmetijskih gospodarstev.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

27 milijonov evrov za zaposlovanje mladih: subvencij skoraj več kot mladih, ki ustrezajo kriterijem

Od 16. avgusta naprej bo odprto javno povabilo delodajalcem za pridobitev subvencij za zaposlovanje brezposelnih mladih. Bo program dosegel cilje?

Prijava na e-novice