Naprej na vsebino

Vse o vladnem predlogu pomoči gospodarstvu: kako bodo podjetja morala dokazovati upravičene stroške?

Kot je znano, je vlada na četrtkovi seji sprejela besedilo Predloga zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen električne energije in zemeljskega plina. Predlog je pripravilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo skupaj s predstavniki gospodarstva.

Preberite tudi:

Anketa GZS: 27 odstotkov podjetij razmere ocenjuje kot ogrožajoče za obstoj

Minister Matjaž Han je ob tem na novinarski konferenci povedal, da »gre za ukrep, ki podjetjem v letošnjem letu pomaga ublažiti učinke cenovnih šokov.« Dodal je tudi, da zakon predvideva nadaljevanje pomoči tudi v letu 2023, v kolikor bo Evropska komisija to omogočila s podaljšanjem »Začasnega okvira za krizne ukrepe«.

Do pomoči so tako upravičene pravne ali fizične osebe, ki so opravljanje gospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji registrirale do 1. decembra 2021. Izvzeti so subjekti, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko dejavnostjo in ribištvom.

Upravičenec na dan oddaje vloge prav tako ne sme biti v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije ter ne sme imeti ne predloženih obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta v višini 50 evrov, sporočajo z ministrstva. Do državne pomoči niso upravičena tista podjetja, ki so upravičena do regulirane cene zemeljskega plina oziroma električne energije po drugih uredbah.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han. Foto: Žan Kolman.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han. Foto: Žan Kolman.

Predlog zakona predvideva državno pomoč v obliki sofinanciranja 30 odstotkov stroškov električne energije in zemeljskega plina v letu 2022 nad dvakratnikom dviga cen teh dveh energentov v letu 2021, izračun upravičenih stroškov pa je narejen po metodologiji Evropske komisije in se nanaša na obdobje med 1. junijem in 31. decembrom 2022.

V predlogu so opredeljene tri vrste pomoči. Prva je enostavna pomoč, ki lahko znaša do 500.000 evrov in do 30 odstotkov upravičenih stroškov. Druga je posebna pomoč, ki je omejena z 2.000.000 evrov in do 30 odstotkov upravičenih stroškov, pri čemer velja še dodatna omejitev, da je izračun upravičenih stroškov omejen na največ 70 odstotkov porabe v enakem obdobju 2021 (od 1. septembra 2022 naprej).

Tretja pomoč pa je namenjena energetsko intenzivnim podjetjem, kjer bo znesek pomoči prav tako omejen z 2.000.000 evrov, vendar pa bodo podjetja ob dokazovanju izgube iz poslovanja lahko zaprosila za povračila do 70 odstotkov upravičenih stroškov.

Na ministrstvo smo naslovili vprašanje o tem, kako bodo podjetja morala dokazovati, da gre za upravičene stroške. Kot kaže, bo za upravičence do prve oblike pomoči, tako imenovane »enostavne«, dovolj predložitev izjave, da so jim takšni stroški nastali.

»Upravičenci za drugi dve vrsti pomoči pa bodo morali ob vlogi, torej do 15. novembra 2022, oddati tudi dokazila o nastalih stroških za junij, julij, avgust in september, torej prejete račune in potrdila o plačilu,« so nam odgovorili. »Za mesece oktober, november in december pa bodo upravičenci ob vlogi oddali zgolj ocene, kasneje, januarja 2023 pa tudi za te mesece omenjena dokazila.«

Ukrep bo izvajala Javna agencija SPIRIT Slovenija, nadzor, ki se bo razlikoval glede na vrsto pomoči, pa poleg nje še Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS.

»Upravičence enostavne pomoči (do 500.000 evrov) bomo nadzorovali vzorčno in bodo v tem primeru pošiljali račune in potrdila o plačilo le-teh, upravičence drugih dveh pomoči (do 2.000.000 evrov) pa bomo preverili v celoti – torej vsakega, ki bo oddal vlogo in prejel sredstva države,« še dodajajo na ministrstvu.

Na Gospodarski zbornici ukrepa veseli, na Obrtno-podjetniški zbornici nekoliko manj

»Na Gospodarski zbornici Slovenije pozdravljamo hitro ukrepanje vlade in sprejem zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina,« so sporočili.

Ob tem pa opozarjajo, da predlog naslavlja le porast cen v letošnjem letu. »Ne naslavlja pa velikih neznank v zvezi z gotovostjo dobav zemeljskega plina, pa tudi ne zelo verjetne zaostritve energetske draginje za poslovne uporabnike v prihodnjem letu,« so dodali.

Vodstvo GZS je prepričano, da se bodo težave za podjetja naslednje leto poglobile, »saj narašča delež podjetij, ki se sooča z visokimi veleprodajnimi cenami«. GZS zato še v jesenskih mesecih pričakuje oblikovanje zelo konkretnih ukrepov, ki bodo razbremenili gospodarstvo, kar so sicer izpostavili člani Upravnega odbora GZS že na svoji zadnji, izredni seji v mesecu juliju.

Predsednik OZS Blaž Cvar meni, da bi bilo treba kriterije za pomoč gospodarstvu popraviti. Vir slike: OZS.
Predsednik OZS Blaž Cvar meni, da bi bilo treba kriterije za pomoč gospodarstvu popraviti. Vir slike: OZS.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije pa menijo, da »bi se morali kriteriji za dodelitev pomoči popraviti, da bi bilo do subvencij upravičenih več podjetij, obseg pomoči pa bi moral biti večji«.

Po besedah Blaža Cvar, predsednika OZS, so pričakovali, da bo vlada v podobnem obsegu pomagala tudi večjim odjemalcem. »Kriterije bi bilo vsekakor treba popraviti, da bi pomoč dobilo večje število podjetij,« je pojasnil.

Tudi v OZS pričakujejo, da bo vlada predstavila načrt, kako bo podjetjem pomagala v prihodnjem letu. »Podjetja namreč že sedaj prejemajo pogodbe za leto 2023 in planirajo svoje poslovanje. Ocenjujemo, da tak paket pomoči, kot je predviden v tem letu, ne bo zadostoval za preživetje podjetij v prihodnjem letu,« je še dodal Cvar.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

27 milijonov evrov za zaposlovanje mladih: subvencij skoraj več kot mladih, ki ustrezajo kriterijem

Od 16. avgusta naprej bo odprto javno povabilo delodajalcem za pridobitev subvencij za zaposlovanje brezposelnih mladih. Bo program dosegel cilje?

Prijava na e-novice