V Evropi je najkrajši mandat predsednika vlade trajal 7 ur in pol
Britanska premierka Liz Truss je v četrtek napovedala svoj odstop in se tako v zgodovino Velike Britanije vpisala kot predsednica vlade z najkrajšim mandatom. Do zdaj je to mesto zasedal George Canning, ki je naziv premierja nosil 118 dni, do njegove smrti leta 1827.
»Glede na situacijo ne morem opraviti mandata, za katerega me je izvolila konservativna stranka,« je svoj odstop razložila Truss, ki je položaj predsednice vlade zasedla zgolj 44 dni pred tem. Dodala je, da bo na položaju ostala do konca naslednjega tedna, ko naj bi stranka izbrala njenega naslednika.
Truss je vodenje prevzela 6. septembra, po odstopu Borisa Johnsona. Njen mandat bo verjetno najbolj zaznamovan z odmevnimi davčnimi reformami, ki so po objavi zmešale finančne trge in potisnile vrednost britanskega funta krepko navzdol.
Ob tej priložnosti je portal Euronews s sedežem v Franciji pripravil seznam nekaterih najkrajših mandatov evropskih predsednic in predsednikov vlad.
Švedska predsednica vlade Magdalena Andersson je na primer prvič na položaju ostala le sedem ur in pol. Novembra 2021 je vodji švedske socialdemokratske stranke po dnevih pogajanj uspelo sestaviti manjšinsko vlado s podporo dveh manjših strank.
Po tistem ko je parlament izglasoval njeno imenovanje, je predstavila nov proračunski načrt za državo. Ena od strank pa ji je nato odrekla podporo, zato je le sedem ur in pol po tem, ko je dobila položaj, odstopila.
Nekaj dni pozneje je bil proračun spet na mizi, spremenjen in potrjen, Andersson pa je bila ponovno izvoljena za švedsko premierko. To vlogo je nato opravljala do zamenjave oktobra 2022 po rednih volitvah.
Albertas Šimenas je 10. januarja 1991, po odstopu prejšnje vlade, postal novi premier Litve. Na tem položaju pa je ostal samo tri dni, saj je po vstopu sovjetske vojske v prestolnico baltske države izginil. Spopadi med litovskim prebivalstvom in sovjetskimi silami so pripeljali do 14 ubitih civilistov in približno 140 ranjenih.
Šimenas je znan tudi kot eden od podpisnikov akta o ponovni vzpostavitvi neodvisnosti Litve marca 1990, s katerim je Litva zapustila Sovjetsko zvezo. Med nemiri v glavnem mestu države predsednika vlade ni bilo nikjer, zato je Gediminas Vagnorius, še en podpisnik akta iz marca 1990, organiziral izredno sejo in prevzel oblast.
Šimėnas se je znova pojavil 14. januarja in se pridružil Vagnoriusovi vladi kot minister za gospodarstvo, vse do odstopa vlade julija 1992.
Na tretje mesto so pri Euronews uvrstili nekdanjega hrvaškega premierja, Josipa Manolića, ki je Hrvaško vodil v času pod Jugoslavijo, po razglasitvi neodvisnosti pa postal prvi predsednik vlade.
Njegov 22-dnevni mandat se je zaključil, ko je predsednik Franjo Tuđman julija 1991 podpisal Brionsko deklaracijo in na mesto predsednika vlade imenoval Franja Gregorića, ki je bil zadolžen za vodenje velike koalicijske vlade, imenovane Vlada narodne enotnosti.
Manolić, ki je marca 2020 dopolnil 100 let, velja za enega najstarejših še živečih nekdanjih premierjev na svetu.
Powered by Contextual Related Posts
