Trgi gnojil bi se lahko leta 2023 umirili
Leto 2022 je bilo poleg vojne v Ukrajini in drugih težav zaznamovano tudi z vedno bolj razširjeno lakoto. Temu so botrovale predvsem visoke cene hrane, kar je delno posledica tudi visokih cen in slabe dostopnosti gnojil, ki so nujna pri pridelavi hrane.
Nizozemska banka Rabobank pa je v novem poročilu predstavila ugotovitve, da bi se lahko stanje okoli gnojil naslednje leto izboljšalo, saj cene padajo.
Ko se geopolitika sreča s trgi gnojil, se situacija za gnojila poslabša. Točno to se je zgodilo v zadnjih dveh letih, ko so napetosti po invaziji na Ukrajino dosegle vrhunec. Toda za leto 2023 lahko pričakujemo, da se bodo stvari nekoliko uredile, je povedal Bruno Fonseca, višji analitik za kmetijstvo pri Rabobank.
»Gibanja cen v teh preteklih mesecih so bila podobna tistim iz določenih obdobij v preteklosti,« je razložil Fonseca. »Zgodovina se ponavlja. To postane bolj očitno, ko raziščemo zgodovinske trende v indeksu cenovne dostopnosti skozi čas.«
Indeks cenovne dostopnosti primerja relativno ceno košarice blaga s košarico gnojil. Trenutni cenovni trendi in volatilnost so v skladu s triletnim ciklom na najvišji vrednosti. Če gre verjeti zgodovini, zlasti trendom, opaženim po svetovni finančni krizi leta 2008, bi se morale cene v prihodnjih mesecih znižati.
»Drseče povprečje indeksa se znižuje, saj se cene gnojil vračajo na predvojno raven,« je dodal Fonseca. »V naslednjih treh mesecih se bo indeks še naprej zniževal, vendar bo ostal nad običajno stopnjo. Ključna točka pozornosti je na dušikovih gnojilih, saj lahko kriza z zemeljskim plinom v Evropi povzroči dražitev sečnine in amonijaka ter tako ohrani indeks na visoki ravni.«
Svetovna banka: na trgih gnojil so potrebne korenite spremembe
»Eno izmed ključnih sporočil z mojih srečanj prejšnji teden z afriškimi voditelji, ki so bili v Washingtonu na sestanku z vlado ZDA, je bilo, da so zaradi visokih cen gnojila nedosegljiva za večino kmetov, kar ogroža cikel pridelka in stabilnost podeželja,« je na spletni strani zapisal David Malpass, predsednik skupine Svetovne banke.
Razložil je, da je ena ključnih ovir za pridelavo hrane v mnogih državah v razvoju dostop do gnojil, ki zemljo obogatijo s hranili, potrebnimi za zdrave pridelke. Zadostne količine primarnih surovin (dušik, kalijev klorid, fosfat in zemeljski plin) ter zmogljivosti za proizvodnjo gnojil so bistvenega pomena za kmete v državah v razvoju, vendar visoke cene gnojil omejujejo pridelek v letih 2023 in 2024.
Svet se mora naučiti hitro prerazporejati energijo in gnojila na način, ki vključuje tudi najrevnejše kmete, kar bo vplivalo na trajanje in resnost prehranske krize v Afriki ter na razseljevanje podeželskega prebivalstva, ki je pod hudim pritiskom podnebnih sprememb.
Kot so pri Svetovni banki in drugih organizacijah že večkrat poudarili, je ključnega pomena, da razvita gospodarstva ne ustavljajo izvoza in zapirajo mej. Poleg tega se trgi zemeljskega plina izčrpavajo za zimsko ogrevanje in kemično proizvodnjo, tako da ga ostaja premalo za sedanjo proizvodnjo gnojil, kar nesorazmerno vpliva na manjše proizvajalce gnojil, je dodal Malpass.
Vodja Svetovne banke je izpostavil tudi količino porabe gnojil, ki se po svetu zelo razlikuje. »V podsaharski Afriki so porabe veliko prenizke, kar zmanjšuje pridelke, medtem ko v drugih delih sveta kljub visokim cenam gnojil ostajajo potratno visoke,« je razložil.
Podsaharska Afrika ima povprečno porabo gnojila 22 kilogramov na hektar, v primerjavi s svetovnim povprečjem, ki je sedemkrat višje in znaša 146 kilogramov na hektar. Nekatere države, kot sta Kitajska in Čile, se približujejo 400 kilogramom na hektar.
»V svetovnem povprečju manj kot polovica dušikovih gnojil, uporabljenih na kmetiji, prispeva k rasti rastlin, preostanek pa onesnažuje naše vodne poti,« je še dodal Malpass.
