Vraže in stare šege na starega in novega leta dan
Le še nekaj ur nas loči od vstopa v novo leto. Za novega leta dan prvi januar velja šele od konca 17. stoletja, pred tem je veljalo, da se leto začne s Kristusovim rojstvom, torej na božič. Kakšno bo prihajajoče leto, pa je po starem izročilu odvisno tudi od tega, kako preživimo večer leta, ki se izteka oziroma Silvestrov večer, ki nosi ime po svetem Silvestru, ki goduje na zadnji dan v letu.
Preberite tudi:
Če dobre volje in sit stopiš v novo leto, boš tak vse leto
Niko Kuret je v knjigi Praznično leto Slovencev zapisal, da gospodinje na Silvestrovo marsikje pripravijo mizo kakor za božič. »Iz vere v moč čara izhaja naposled želja po zabavi, po obilni jedi in dobri pijači. Prehodni časi – prehod iz starega v novo leto – odpirajo čaru vrata na stežaj: če dobre volje in sit stopiš v novo leto, boš tak vse leto,« navaja Kuret.
To pa ne velja le v Sloveniji. Tudi drugod po svetu ljudje pričakajo novo leto z mizami obloženimi z jedmi, ki simbolizirajo srečo, obilje, denar in zdravje. Med te jedi spadata svinjina, ki simbolizira napredek (saj prašič rine naprej) pa tudi sarma, ker naj bi kuhani zeleni listi zelja spominjali na zložen denar. Srečo in bogastvo pa simbolizirajo tudi okrogle sladice.
Če se le da, se je treba izogniti perutnini, saj kura praska nazaj poleg tega pa ima še peruti. V knjigi Božič s sestro Vendelino in mojstrom Goljatom lahko preberemo: »V okolici Ljubljane velja, da če bodo jedli perutnino, bo sreča odletela iz hiše«.
Čarobna moč vode, nadloga dolgov in vrstni red obiskov
Le malo šeg, ki so jih razvili naši predniki, se je ohranilo do danes. Za novo leto so okrasili studence in vodnjake in opravili darovanje vodi, ki ima čarobno noč. Darovali so božičnik (poseben kruh, pečen za božične praznike), denar, jabolka, orehe ali bršljan in ob tem govorili: »Na, voda, to darujem tebi, tudi ti daruj meni.« Zjutraj si je bilo treba pri studencu natočiti vode in v njej so se morali umiti vsi v gospodinjstvu, saj rek pravi: »To nam zagotavlja, da bomo vse leto sveži in nas bosta spremljala sreča in blagostanje«.
Za dobro letino so otresli sneg s sadnega drevja, da bi bila hiša vse leto čista, so jo kar trikrat pometli in pri tem je bilo treba paziti, da je pometanje pravilno. Niko Kuret je v knjigi Praznično leto Slovencev zapisal, da je treba pometati od praga proti mizi in ne nasprotno, saj bi to lahko pomenilo, da se sreča čez prag meče. Delo mora opraviti dekle in ko je pometanje zaključeno, mora smeti odnesti na vrt in jih tam raztrositi, da bo v novem letu sadje bolje obrodilo.
Pomembno pa je bilo tudi razrešiti stare zamere in poplačati dolgove, o čemer priča stari ljudski rek: »Ako imaš na novo leto dolg, ne znebiš se ga vse leto«. Veljalo je tudi, da boš to, kar počneš na novega leta dan, počel vse leto, vključno z zgodnjim ali poznim vstajanjem: »Kdor vstane zgodaj na novega leta dan, bo zgodaj vstajal vse leto. Kdor pa vstane pozno, bo vstajal pozno vse leto«.
V kolikor bi v hišo prva vstopila ženska, bi to prineslo nesrečo. Prav tako ni dobro, če na cesti na novega leta dan najprej srečamo žensko. (Še dobro, da so ženske najverjetneje vse dopoldne pometale.)
Kdor si je želel zlate zobe, si jih je moral umiti prvi in da ne bi zamudili, so si jih nekateri umivali takoj po polnoči.
Štiriperesna deteljica, podkev in drugi simboli sreče
Poleg zgoraj opisanih šeg in navad so verjeli, da nam srečo v novem letu lahko prinesejo tudi simboli sreče. Gre za manjše predmete, ki imajo pomembno vlogo pri odvračanju nesreče, bolezni in zlih duhov.
Med najbolj priljubljenimi so štiriperesna deteljica (odganja zle sile oziroma pred njimi varuje ljudi in živali, hkrati pa tistemu, ki jo ima pri sebi, prinaša srečo in uspeh), rdeča mušnica (simbol dolgega življenja, poleg tega je mušnica povezana z različnimi nadnaravnimi bitji, ki se lahko skrivajo pod njenim klobukom – škrati, ki ljudem, če z njimi lepo ravnajo, pomagajo pri delu in jim prinašajo srečo), podkev (prinaša srečo ne glede na to, kako je obrnjena; če sta njena krajca obrnjena navzgor, po starem verovanju ščiti pred vplivi demonov in čarovnic, če pa sta obrnjena navzdol, prinaša srečo vsem prebivalcem v hiši), dimnikar (prinaša srečo, kar izvira iz njegove povezanosti z ognjem, ki prinaša rodovitnost in življenje). Posebno moč pa imajo tudi prašički (predstavljajo bogastvo in obilje) in zvonovi.
