Cene hrane v Sloveniji: »Ne gre za posledice zadnjih mesecev, ampak zadnjih nekaj let«
Cene hrane na svetovni ravni počasi padajo in so bile v decembru pravzaprav nižje kot pred letom dni. V naših trgovinah pa tega ne bomo opazili. Točen vzrok za to še ni popolnoma jasen, dejstvo je, da na cene vplivajo izredno visoke cene električne energije, vplivalo pa bo tudi najnovejše povišanje minimalne plače, kar bodo trgovci verjetno prav tako prevalili na potrošnika, ali pa dodatno še kaj drugega.
Spremljanje cen živil na spletni strani Naša super hrana pride prav v primeru, ko lahko potrošniki privarčujejo s tem, ko primerjajo cene pri različnih trgovcih in morda obiščejo kakšno drugo trgovino. Ne pomaga pa, če so cene (pre)visoke pri prav vseh trgovcih.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) iz decembra se je hrana glede na isto obdobje pred enim letom podražila za skoraj 19 odstotkov. Januarja pa se dvigi še nadaljujejo.
Predsednica Trgovinske zbornice Mariča Lah je v oddaji 24UR ZVEČER na POP TV razložila, da so januarske dvige napovedali že decembra predvsem zaradi »enormnih cen električne energije«. S koncem prejšnjega leta pa je vlada zamejila cene elektrike za mikro, mala in srednja podjetja, zato so pri Trgovinski zbornici pričakovali ublažitev dviga maloprodajnih cen. »Žal smo se tu zmotili,« je dejala.
Številke podatkov o inflaciji se morda ne zdijo tako visoke, vendar je težava v tem, da so se za 30 do 50 odstotkov podražili tisti artikli, ki jih gospodinjstva kupujejo dnevno, je razložila Lah.
Na vprašanje, ali kmetje vršijo pritiske na dvig cen, predvsem v primeru mesa, je predsednik Kmetijsko gospodarske zbornice Roman Žveglič poudaril, da si cen kmetje ne postavljajo sami, ampak jih postavlja odkupovalec in trg. Odkupne cene so res višje, vendar so višji tudi stroški, kar realno pomeni, da kmet na koncu dobi manj.
»Dušično gnojilo KAN iz 200 na 800 evrov, potem pa krmila tudi skoraj za polovico,« je razložil Žveglič. Omenil je tudi lansko sušo, ki jo je označil za katastrofalno, predvsem za sektor živinoreje.
Glede na lanski december so se cene mesa v Sloveniji dvignile za dobrih 19 odstotkov, pri čemer se je najbolj podražilo goveje in telečje meso (za 25 odstotkov). Svetovno gledano pa se je meso podražilo za zgolj 2,5 odstotka, ugotavljajo pri Organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO).
Po mnenju agrarnega ekonomista Aleša Kuharja so to zelo resne razmere. »Gre za zelo kompleksno dogajanje, ne zadnjega leta, zadnjih mesecev, ampak zadnjih nekaj let,« je poudaril. Napovedal je še nadaljnje cenovne pritiske, ki pa bodo resen test za povezovanje in podpiranje lokalne verige v Sloveniji, saj lahko trgovine hitro poiščejo cenejše alternativne izdelke v tujini.
V nadaljevanju je Mariča Lah opozorila, da so s septembrom trgovci ostali brez notranjih rezerv, medtem ko se je proizvodnja z oktobrom začela krčiti. Dejala je, da je zdaj »zadnji trenutek, da se Slovenija obrne na neko strokovno posvetovalno skupino za povečanje samooskrbe«.
Žveglič je na to odgovoril, da je količina hrane, ki se jo v Sloveniji pridela, veliko večja, kot pa se je proda na maloprodajnih policah. Na odkup slovenskih proizvodov velik pritisk namreč predstavljajo tujci, saj so v Sloveniji odkupne cene pod evropskim povprečjem. »Logično je, da si tujec to želi pri nas kupiti, ker je ceneje kot v tujini,« je razložil in dodal, da je odkupna cena svinjskega mesa 2,20 evra na kilogram.
Kuhar je pri tem dejal, da te razmere lahko uredi država, če vzpostavi koherentne in konkurenčne igralce tako na primarnem, sekundarnem kot tudi terciarnem sektorju in s tem poveča konkurenčnost Slovenije.
Lah je glede prihodnjih mesecev povedala, da bi lahko od mikro, malih in srednjih podjetij pričakovali umirjanje cen predvsem zaradi omejitve cen električne energije. »Velika bojazen pa je, da te rešitve (op. vlada) ni našla tudi za velika podjetja,« je nadaljevala. »In prav velika podjetja so ključna za oskrbo slovenskega trga s prehrambnimi proizvodi.«
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v četrtek na predsednika vlade, ministra za infrastrukturo in ministra za gospodarstvo naslovila dopis s predlogi izboljšanih ukrepov za podjetja.
»Poudarjamo, da rezerv v gospodarstvu ni, podjetja brez zadostne pomoči ne bodo uspela poravnati obveznosti iz naslova tako visokih povišanj cen energentov, ob tem pa je potrebno z zakonom bolj odločno nasloviti problem z likvidnostjo v prvem tromesečju, pred prejemom pomoči,« so zapisali.
Pri GZS predlagajo, da država omeji ceno električne energije za velika podjetja na 340 evrov na MWH, »saj se edino v tem primeru preko modela subvencij omogoči, da tudi ta podjetja pridejo vsaj do nekoliko bolj konkurenčnih cen električne energije,« so razložili v dopisu.
Dodatno pozivajo še, da cena plina, ki jo dobavitelji zaračunajo velikim ter mikro, malim in srednjim podjetjem, ne bi smela preseči trikratnika povišanja cene.
Powered by Contextual Related Posts
