Naprej na vsebino

Februarja naj bi zaživel nov Pravilnik o poklicnih boleznih

Nov Pravilnik o poklicnih boleznih naj bi stopil v veljavo s februarjem. Da se z njim mudi je med drugim posledica ukrepanja Mednarodne organizacije dela, ki je na podlagi prijave Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) v preteklem letu sprožila postopek ugotavljanja kršitve. Zveza je prijavo podala po tem, ko je leta in leta pozivala pristojno ministrstvo, da sprejme pravilnik. ZSSS je v prijavi navedla, da je Slovenija kršiteljica ratificirane konvencije, ki jo zavezuje k pripravi pravilnika, v katerem je med drugim določen postopek ugotavljanja poklicnih bolezni.

Delavci so v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) obvezno invalidsko zavarovani za primer poklicne bolezni ter v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) zdravstveno zavarovani za primer poklicne bolezni. Na tej pravni podlagi naj bi poklicno oboleli delavci bili upravičeni do višje ravni pravic iz obeh zavarovanj (npr. do 100-odstotne odmere od zavarovalne osnove invalidske pokojnine, nadomestil delovnim invalidom II. in III. kategorije, nadomestil plače v času bolniške odsotnosti z dela). Te pravice pa seveda brez v praksi delujočega predpisa, ki bi določal pravno veljaven postopek verifikacije/priznanja poklicne bolezni, ostajajo zgolj črka na papirju.

Diagnosticiranje poklicne bolezni po sedanji ureditvi je težaven in dolg proces. Vir slike: Pixabay.
Diagnosticiranje poklicne bolezni po sedanji ureditvi je težaven in dolg proces. Vir slike: Pixabay.

Področje poklicnih bolezni je namreč v Sloveniji slabo urejeno že več kot trideset let. Po oceni Mednarodne organizacije dela v Sloveniji zaradi poklicnih bolezni letno umre okoli 750 ljudi. Po ocenah naj bi v Sloveniji letno zaradi dela zbolelo 1000 ljudi, medtem, ko se število ugotovljenih poklicnih bolezni na letni ravni giblje med 30 in 80. Posledica je množica bolnikov in invalidov brez priznanih poklicnih bolezni.

Diagnosticiranje poklicnih bolezni po sedanji ureditvi je težaven in dolg proces. Pregled, ki potrdi ali zavrže sum poklicne bolezni delavca, mora plačati delodajalec. V kolikor zdravnik delavcu potrdi obstoj poklicne bolezni, lahko delavec delodajalca toži za odškodnino. Povsem logično je torej, da delodajalci delavce neradi pošiljajo na te preglede. Težavo predstavlja tudi zastarela zakonodaja. Seznam poklicnih bolezni je star 20 let in ne vključuje dovolj širokega nabora.

Kaj zajema predlog Pravilnika o poklicnih boleznih?

Pravilnik določa:

  • poklicne bolezni (na seznamu poklicnih bolezni je tudi covid-19),
  • dela, na katerih se pojavljajo poklicne bolezni,
  • pogoje, ob katerih se bolezni štejejo za poklicne bolezni,
  • postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni.

Postopek ugotavljanja poklicne bolezni bi se začel z vlogo, ki bi jo delavec podal pri interdisciplinarni skupini strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni. Ta skupina bi delovala v okviru Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, sestavljena bi bila iz treh članov, od katerih bi dva bila zdravnika medicine dela in en zdravnik z licenco s strokovnega področja, relevantnega za določeno bolezen.

Interdisciplinarna skupina za ugotavljanje poklicne bolezni bi bila sestavljena  iz treh članov, od katerih bi dva bila zdravnika medicine dela in en zdravnik z licenco s strokovnega področja, relevantnega za določeno bolezen. Vir slike: Canva.
Interdisciplinarna skupina za ugotavljanje poklicne bolezni bi bila sestavljena iz treh članov, od katerih bi dva bila zdravnika medicine dela in en zdravnik z licenco s strokovnega področja, relevantnega za določeno bolezen. Vir slike: Canva.

Noben od teh članov ne bi smel biti zdravnik, ki je ali je v preteklosti bil v pogodbenem poslovnem odnosu z delavčevim zaposlovalcem. Postopek ugotavljanja poklicne bolezni bi zajemal tudi ogled delovnega mesta. Interdisciplinarna skupina strokovnjakov bi nato izdala obrazloženo ugotovitev (potrdila ali ovrgla poklicno bolezen) v 60 dneh od prejema popolne vloge oziroma od poteka roka za dopolnitev vloge.

Vse stroške postopka ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicne bolezni bi kril Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Minister za zdravje bi moral ustanoviti skupino za spremljanje poklicnih bolezni, ki bi skrbela za izvajanje pravilnika ter sprejemala in oblikovala predloge za njegove spremembe. Interdisciplinarna skupina strokovnjakov bi pripravljala letna poročila o sumih na poklicne bolezni in o postopkih njihovega ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja. Ta poročila bi posredovala skupini za spremljanje poklicnih bolezni, pristojnim ministrstvom in drugim relevantnim organom.

OZS pravilnika v taki obliki ne podpira

Pravilnik o poklicnih boleznih so včeraj obravnavali na seji Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Člani so bili soglasni, da pravilnika v takšni obliki ne podpirajo, »saj je vloga delodajalcev v postopku ugotavljanja poklicne bolezni povsem izključena,« so zapisali, kar pomeni, da se »delodajalcu vzame možnost izpodbijanja dokazov in sodelovanja v postopku,« je pojasnil Blaž Cvar, predsednik OZS.

Direktor OZS Danijel Lamperger je spomnil, da so se socialni partnerji že leta 2013 pogovarjali o pravilniku, a pogajanja glede novega osnutka zanje niso zaključena. Prepričan je, da morajo delodajalci imeti možnost zavarovati potencialno odškodninsko odgovornost za poklicne bolezni. O samem pravilniku, je napovedal, bodo razpravljali tudi danes na srečanju delodajalcev. Če socialnega dialoga o pravilniku o poklicnih boleznih ne bo, bodo delodajalci po njegovih besedah prisiljeni v ostrejše ukrepe.

Upravni odbor OZS. Vir slike: OZS.
Upravni odbor OZS. Vir slike: OZS.

Član upravnega odbora OZS-ja Andrej Papež je poudaril problematiko regresnih zahtevkov (gre za zahtevke za povrnitev stroškov zavoda, ki so nastali med zdravljenjem poškodovanega zavarovanca). Ta problematika sicer ni stvar pravilnika, a je po njegovih besedah vseeno problematično, da delodajalci ne morejo zavarovati odškodninske odgovornosti v primeru nesreče pri delu, saj tega ne omogoča nobena zavarovalnica.

Peter Pišek, podpredsednik OZS, je dejal, da je treba najprej natančno definirati, kaj je to poklicna bolezen, sicer bodo imeli največjo korist od podjetij odvetniki. »Delavec lahko stoži delodajalca in pahne podjetje v stečaj. To mora biti zavarovano do nekega limita. Ne moremo pa pristati na pravilnik o poklicnih boleznih, če najprej tega ne definiramo. Vlado moramo vprašati, kje ima kompas,« je bil kritičen.

Člani so na seji izpostavili tudi, da je zelo težko definirati, kje je vzrok za določeno bolezen, saj je stanje posameznika kombinacije dela in zasebnega življenja.  Prav zato bi morali pri določanju vzročne zveze upoštevati vse dejavnike. »V nasprotnem primeru bodo vse bolezni poklicne bolezni,« so bili enotni člani UO OZS.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice