Posvet o zvereh v Sloveniji: »Zaradi prevelike populacije velikih zveri pogosto prihaja do pokolov domačih živali«
V torek se je v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije v organizaciji Komisije DS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odvil posvet »Vplivi populacije velikih zveri na kmetijstvo, podeželje in krajino«.
Sodelujoči s področja kmetijstva, poseljenosti in razvoja podeželja, turizma, naravovarstva in ohranjanja biotske pestrosti, od kmetov, lovcev, do strokovnjakov in ministrov so se dotaknili tematike širitve zavarovanih vrst velikih zveri v Sloveniji z vidika veljavne zakonodajo in nedavno sprejete Resolucije Evropskega parlamenta o zaščiti živinoreje in velikih zveri v Evropi.
Populacija velikih zveri je v Sloveniji presegla nosilno kapaciteto ter povzročila širjenje zveri v alpski prostor. Kmetovalci, še posebej živinorejci, se zaradi njihove prisotnosti in škode, ki jo povzročajo, soočajo z vprašanjem, ali z dejavnostjo kmetijstva še nadaljevati ali se umakniti iz območij, ki jih zasedajo velike zveri.
Tako lahko pašne površine ostanejo neobdelane, spreminja se razširjenost ostalih prostoživečih živali in rastlin, kar ima negativen vpliv na ohranjanje biotske raznovrstnosti, ter neposredno tudi kulturne krajine, ki so jo kmetje negovali stoletja.
»Vsi se zavedamo, da moramo življenjski prostor deliti,« je uvodoma dejal predsednik Državnega sveta Marko Lotrič. »Uravnavanje števila velikih zveri se mora urediti na način, da se populacija zveri ohrani v ugodnem stanju, hkrati pa bo omogočeno sobivanje ljudi in velikih zveri ter ohranjanje kmetijske dejavnosti na dosedanji ravni. V ta namen je treba določiti mejo številčnosti velikih zveri v prostoru in upravljavske pristope, s katerimi se bo meja vzdrževala.«
Branko Tomažič, predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je spomnil na posvet »Upravljanje z velikimi zvermi v prihodnje«, ki je potekal pred petimi leti. Takrat so v zaključku izpostavili, da je treba ob sodelovanju vseh deležnikov določiti takšno številčnost velikih zveri, ki bo omogočala vzdržno sobivanje na območjih pojavljanja ter še zagotavljala ohranjanje kmetijske dejavnosti.
Po petih letih mnogi kmetovalci ugotavljajo, da se v tem času na področju upravljanja z velikimi zvermi stanje ni izboljšalo, temveč je še slabše. »Posledično je kmetovanje na območjih prisotnosti velikih zveri vedno bolj oteženo in ekonomsko nevzdržno, zato se že kaže trend opuščanja kmetovanja in izseljevanja ljudi s podeželja. Tako se kulturna krajina, ki je bila skozi stoletja kultivirana, ter je bila kot taka ponos in turistični adut Slovenije, počasi zarašča,« je izpostavil Tomažič.
Državni svetnik Anton Medved, podpredsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je izpostavil, da je bila v preteklosti prioriteta pridelava hrane in ne zveri. »Kmetijstvo je bilo mnogo bolj zaščiteno, saj so se izvajale politike, ki so nagrajevale uplenitelje velikih zveri ter divjega prašiča, veleposestniki, ki so želeli loviti jelenjad, pa so jo morali na svoji zemlji gojiti v oborah,« je pojasnil ter dodal, da smo nekje okoli 19. stoletja izgubili pravi fokus.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je prav tako izrazila zaskrbljenost nad opuščanjem kmetovanja zaradi razširjenosti velikih zveri. »Na našem ministrstvu menimo, da je poleg ukrepov, ki so v pomoč pri varovanju pašnih živali, nujno nemudoma pristopiti k aktivnostmi pristojnega ministrstva [Ministrstvo za naravne vire in prostor] v smeri aktivnega upravljanja z velikimi zvermi, kar nenazadnje vključuje tudi odstrel posameznih osebkov.«
Mag. Stanislav Bergant, gorski ekološki kmet in lovec, je v prispevku prikazal psihično trpljenje rejcev ob pokolih živali, nazorno prikazal trpljenje umirajočih živali ter opozoril na dvoličnost politik pri obravnavi človekovih pravic in dobrobiti živali.
Kot je pojasnil Jernej Redek iz Sindikata kmetov Slovenije, zaradi prevelike populacije velikih zveri pogosto prihaja do pokolov domačih živali. Poleg neposredne škode (poklane živali) pa pokoli za rejca in podeželje predstavljajo tudi škodo, ki jo je težko ovrednotiti v evrih.
Milan Čadež, župan občine Gorenja vas – Poljane, je zadevo predstavil tudi z zornega kota občin, v katerih prihaja do napadov zveri. »Dokler ne pride do škode, me zveri nič ne motijo,« je dejal. Stroškov pa je veliko. Med drugim je treba tudi prilagoditi šolske poti, da otroci ne hodijo do kombija peš. To v občini še danes financirajo iz lastnih sredstev, dopisi na ministrstva niso obrodili sadov.
»Ljudje se bojijo, naši otroci ne upajo v naravo. Zgleda, da smo ljudje manj vredni od zveri. Naši predniki so negovali krajino, ne zapravimo je zato, da se bodo zveri bolje počutile. Prosim odločevalce, da imajo to v mislih,« pa je dejal Miro Jaklič, kmet, predstavnik civilne iniciative.
Powered by Contextual Related Posts
