Pred 100 leti v Slovencu o odnosih med ZDA in Anglijo
Upori
Pred 100 leti je Slovenec pisal o bojih med prebivalstvom regije Štip ali Shtip v današnji Severni Makedoniji ter tamkajšnjih vojakov.
»Preteklo noč se je izvršil napad komitašev na našo vojaško posadko v vasi 15 km od Štipa,« so pisali. »Zdi se, da je sodelovalo tudi meščanstvo. Komitašem se je posrečilo pobegniti, vendar so imeli veliko izgub. Na štreni vojaštva so padli en podčasnik in dva vojaka. Po zasebnih poročilih je bila stvar hujša. Uporno prebivalstvo je pobegnilo onkraj bolgarske meje.«
Preberite tudi:
Predstavniki Avstrije na pogovoru v Beogradu
V tistem času so se v glavnem mestu Kraljevine SHS mudili Avstrijci, kjer so se pogajalci med seboj sporazumeli o štirih pogodbah o sodelovanju.
Predvsem z novo trgovinsko pogodbo se je obmejni promet zelo olajšal, natančno pa so tudi določili carinske tarife najpomembnejšega blaga. »Posebne komisije bodo ugotovile smernice o uporabi potov, cest, mostov, brodov, plovbe, ladij in brodov; dalje o izrabi elektrarn, o regulaciji Mure; o cerkvah in o šolah, o pošti, brzojavu, telefonu, o lovu in o ribolovu, o zdravstvenih zadevah in o izrabi vodnih sil,« so poročali pri Slovencu.
»Do zdaj je silno dolgo trajalo, predno so dobili na Štajerskem bivajoči Avstrijci dovoljenje potovati v Slovenijo. Večkrat je celo avstrijsko poslaništvo v Belgradu brez uspeha posredovalo, kar so posebno čutili lastniki malih posestev in letovišč onstran meje.«
Cariniki v Mariboru
Za 18. marec 1923 so bile razpisane volitve in ta dan se je hitro približeval. Eden izmed mariborskih časopisov je poročal o tem, da so zaupniki kandidata Radikalne stranke hodili od enega carinika do drugega in jim grozili, da naj podpišejo nekakšno izjavo v dobrobit stranke.
Ta kandidat je bil namreč minister, ki je bil odgovoren tudi za carinike, zato so bili ti v »nemali zadregi«, je poročal Slovenec. »Mi svetujemo gospodom carinikom, naj mirno podpišejo vse, kar jim bodo agitatorji predložili v podpis, 18. marca pa naj volijo po svoji dobri vesti,« so zapisali.
Anglija in Združene države Amerike
Na nekem dogodku v Londonu je poslanec Združenih držav Amerike George Brinton McClellan Harvey izpostavil trdno prijateljstvo med svojo državo in Anglijo. Namignil je, da želi Francija obrniti evropske države proti Angliji ter dodal, da »naj se zgodi karkoli, Anglija bo zmiraj našla ob svoji strani Ameriko«.
Med obema državama je bil sklenjen tudi dogovor glede odplačevanja medvojnih dolgov Anglije ZDA. »To je eden največjih mednarodno-političnih in gospodarskih dogodkov dvajsetega stoletja,« je izpostavil Slovenec.
»Izpolnjevanje kakršnihkoli obveznosti med dvema državama je velik moralen fakt, toliko boli ureditev odplačila tako velikanske vsote, kakor je angleški dolg Ameriki. Kdor ne vrača, temu se več ne posodi; kdor pa vrača vestno tako ogromno vsoto, temu se prihodnjič tembolj zaupa; na zaupanju pa slonijo zdravi odnošaji med državami. Anglija je, kakor Times upravičeno po udarjajo, na to pogodbo lahko pred celim svetom ponosna,« so pojasnili.
S to pogodbo se je Anglija obvezala letno prvih 10 let plačati ZDA vsoto 33 milijonov funtov, nato pa letno naslednjih 42 let 38 milijonov.
Italijanske fašistične organizacije v tujini
»Mussolini dela temeljito,« so pri Slovencu komentirali: »Zbrati hoče v fašizmu zadnjega Italijana tudi v inozemstvu. Povsod se snujejo fašistične organizacije. Za avstrijsko Štajersko je pooblaščen Giauco Stoifer v Gradcu, da izvede organizacijo italijanskih frontnih bojevnikov pod imenom »Benito Mussolini«.
Powered by Contextual Related Posts
