Svetovna hrana najcenejša v zadnjih 16 mesecih, Evropa se »kopa« v mleku
Indeks cen hrane, ki ga vodi Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), je februarja znašal 129,8 točke, kar je 0,6 odstotka manj kot januarja.
Z zadnjim padcem je indeks padel za 18,7 odstotka od vrha, ki ga je dosegel marca lansko leto. Rahel padec cen v februarju je odraz občutnih pocenitev rastlinskih olj in mlečnih izdelkov, skupaj z nekoliko nižjimi cenami žita in mesa, kar je več kot nadomestilo strmo rast cen sladkorja.
Najprej si poglejmo žita. Indeks cen žit je bil februarja za le desetinko odstotka nižji kot januarja in 1,4 odstotka nižji kot februarja 2022.
Po treh zaporednih mesecih padanja so se mednarodne cene pšenice februarja rahlo zvišale za 0,3 odstotka, kar je večinoma posledica zaskrbljenosti zaradi sušnih razmer na ključnih proizvodnih območjih v Združenih državah Amerike in povečanega povpraševanja iz Avstralije. Močna konkurenca med izvozniki je sicer pomagal omejiti rast.
Podražila se je tudi koruza, vendar prav tako samo za desetinko odstotka. V Argentini se razmere slabšajo, kar prinaša zamude pri sajenju , poleg tega pa izvoz v Brazilijo ostaja močan. Po drugi strani se je zmanjšalo povpraševanje iz ZDA.
Svetovne cene sirka so medtem rahlo padle za 0,2 odstotka, ječmen pa se je pocenil za 0,9 odstotka. Popustil je tudi pritisk na cene riža, ki so se februarja spustile za odstotek. V tem primeru so se upočasnile trgovinske dejavnosti v večini večjih azijskih izvoznic, hkrati pa so valute v teh državah nekoliko izgubile proti ameriškemu dolarju.
Rastlinska olja so bila februarja cenejša za 3,2 odstotka, s čimer so cene dosegle najnižjo raven od začetka leta 2021.
Cene palmovega olja so prejšnji mesec zabeležile že tretji mesečni padec zapored, predvsem zaradi manjšega povpraševanja. Medtem so se dodatno znižale tudi svetovne cene sojinega olja, kar je bilo podprto z oslabljenimi nakupi v ključnih državah uvoznicah in obeti o naraščajoči proizvodnji iz Južne Amerike. Kar zadeva sončnično in repično olje, so svetovne kotacije prav tako ohranile padajoči trend, ki ga je poganjala obsežna globalna izvozna razpoložljivost.
Indeks cen mleka in mlečnih izdelkov je februarja padel za 2,7 odstotka, na letni ravni pa je bil nižji za 7,2 odstotka. Na to so vplivale nižje cene prav vseh mlečnih izdelkov, padec pa je najbolj opazen pri maslu in posnetem mleku v prahu, so sporočili iz FAO.
Kljub opazno povečanim nakupom v Severni Aziji, je svetovno gledano povpraševanje po mlečnih izdelkih padlo. Poleg tega je na svetovne izvozne cene vplivala tudi povečana dobava, vključno z večjimi zalogami masla, sira in posnetega mleka v prahu v zahodni Evropi, kjer so sezonske dobave mleka v zadnjih mesecih presegle mesečna povprečja.
Cene mesa so se februarja prav tako spustile za le desetinko odstotka in tako ostale za 1,7 odstotka pod vrednostjo izpred leta dni. Vseeno pa je to bil že osmi zaporedni mesečni padec, saj svetovna ponudba trenutno presega povpraševanje, ne glede na izbruhe ptičje gripe v več vodilnih državah proizvajalkah.
Nasprotno pa so se cene prašičjega mesa na mednarodnem trgu zvišale, predvsem zaradi zaskrbljenosti trga ob nizki razpoložljivosti prašičev, pripravljenih za zakol, in ob naraščajočem notranjem povpraševanju v Evropi.
Medtem so bile februarja cene govejega mesa po nenehnem padanju od junija 2022 stabilne, saj je izboljšan uvoz, zlasti iz severne Azije, privedel do razmeroma dobrega ravnovesja svetovnega povpraševanja s trenutno ponudbo. Mednarodne cene ovčjega mesa so prav tako ostale večinoma nespremenjene, saj je bilo svetovno povpraševanje zadostno, da je absorbiralo povečane dobave iz Avstralije.
Sladkor pa se je podražil za kar 6,9 odstotka in tako dosegel najvišjo raven od februarja 2017. Februarski skok je bil večinoma povezan s slabimi napovedi proizvodnje sladkorja v Indiji, medtem ko se svetovno povpraševanje po sladkorju povečuje. Vendar pa so dober napredek pridelka na Tajskem in obilne padavine na ključnih pridelovalnih območjih Brazilije preprečili večji mesečni dvig cen.