Evropski denar na pladnju, pristop vlade k črpanju pa precej ležeren

Rek, da Slovenija »ne potrebuje denarja, le več časa in dolge roke« je vedno znova aktualen. Leto dni nazaj je bil Načrt za okrevanje in odpornost, ki je bil sredi pandemije koronavirusa pripravljen v devetih mesecih, že v izvajanju. Objavljeni so bili prvi razpisi za poslovne cone, vodovode, kanalizacije, digitalizacijo podjetij, raziskovalno razvojne projekte itd. Programski dokumenti za kohezijsko politiko 2021-2027 so bili v sklepni fazi priprave, črpanje sredstev iz obdobja 2014-2020 pa je bilo v polnem teku. Slovenija je bila po koriščenju sredstev na 4. mestu med vsemi državami članicami EU. Kje smo danes?

Pri porabi sredstev Načrta za okrevanje in odpornost je Slovenija med državami članicami EU na predzadnjem mestu, pri kohezijski politiki pa smo padli s 4. na 9. mesto. Kaj se dogaja? Ne potrebujemo denarja za razvoj in okrevanje? Ali pa so odgovorni enostavno preveč ležerni, da bi hitreje pobrali in investirali sredstva, ki ležijo na pladnju? Pa si poglejmo dejstva.

Podatki o koriščenju sredstev Načrta za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: načrt) v Sloveniji niso javno in transparentno dostopni, recimo na spletni strani Urada za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: URSOO). Kakorkoli, oktobra 2022 je Deloitte objavil študijo »Comparative Analysis of Receipt of the Recovery & Resilience Funds among European Union Member States«, v kateri ugotavlja, da je Slovenija z 231 milijoni evrov predplačil pri izvajanju načrta na predzadnjem mestu med vsemi državami članicami, medtem ko je na primer Hrvaška z 2,2 milijarde evrov oz. 35 % počrpanih sredstev na tretjem mestu. Do danes se situacija za Slovenijo ni bistveno izboljšala, je pa Evropska komisija v začetku marca podala predhodno pozitivno oceno prvega zahtevka za plačilo evropskih sredstev za okrevanje in odpornost v višini 50 milijonov evrov.

Načrt je bil odobren 20. julija 2021 v skupni višini 2,5 milijarde evrov, od tega 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil. V skladu z novo oceno najvišjega finančnega prispevka, ki se je za vse države članice posodobila do 30. junija 2022, se je višina dodeljenih nepovratnih sredstev za izvajanje slovenskega načrta znižala za 286 milijonov evrov, kar je posledica ugodnejših gospodarskih gibanj v letih 2020 in 2021 glede na izhodiščno leto 2021. Na izvajanje ukrepov za okrevanje in odpornost je pomembno vplivala tudi ruska invazija, ki je povzročila energetsko krizo in inflacijo. Zato je bila na ravni EU sprejeta pobuda REPowerEU za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv ter pospešitev zelenega prehoda, ki se bo vključila v načrt kot novo poglavje. Zaradi navedenih razlogov je vlada sprejela izhodišča za pripravo predloga za prilagoditev načrta, skupaj z novim poglavjem REPowerEU, ki jih bo uskladila z Evropsko komisijo. V okviru načrta RePowerEU so predvideni ukrepi v skupni vrednosti 121,91 milijonov evrov, od tega je 116,91 milijonov evrov na voljo iz rezerve sistema trgovanja z emisijskimi kuponi ter dodatno 5 milijonov evrov iz evropskega sklada za pomoč državam članicam pri spopadanju z negativnimi posledicami izstopa Združenega kraljestva iz EU:

1. Spodbujanje prestrukturiranja obstoječih daljinskih sistemov na rabo obnovljivih virov energije (OVE): 20 mio evrov nepovratnih sredstev;
2. Učinkovita raba energije (URE), obnovljivi viri energije (OVE) in razogljičenje v gospodarstvu: 41,91 mio evrov nepovratnih sredstev;
3. Krepitev distribucijskega omrežja električne energije: 20 mio nepovratnih sredstev;
4. Infrastruktura za alternativna goriva v prometu in brezemisijska mobilnost: 40 mio nepovratnih sredstev.

Koriščenje sredstev v okviru načrta je v veliki meri odvisno tudi od uveljavitve načrtovanih, z Evropsko komisijo usklajenih reform: zdravstvene, dolgotrajne oskrbe, pokojninske, plačne in nekaterih drugih, kjer pa lahko dnevno spremljamo zaplete in zamike v prihodnost.

Koriščenje sredstev Načrta za okrevanje in odpornost po posameznih državah članicah

Zaradi zmanjšanja nepovratnih sredstev v višini 286 milijonov evrov je Vlada RS s sklepom št. 41000-1/2023/2 z dne 2. 3. 2023 določila, da se iz načrta (delno ali v celoti) izločijo ukrepi, navedeni v spodnji tabeli.

Ukrepi, ki se v celoti ali delno izločijo zaradi znižanja alokacije nepovratnih sredstev

Po podatkih, prejetih od URSOO, naj bi bili v prihodnjih mesecih predvidoma objavljeni naslednji javni razpisi za izbor projektov za:

• sofinanciranje distribucijskih transformatorskih postaj in izgradnje nizkonapetostnih distribucijskih omrežij,
• sofinanciranje prestrukturiranja daljinskih sistemov na OVE, ki vključujejo uporabo novih tehnologij,
• postavitev polnilnih mest za alternativna goriva,
• sofinanciranje spodbud delodajalcev za vključevanje zaposlenih v programe usposabljanj in izobraževanj v skladu s potrebami delodajalcev 2023,
• sofinanciranje usposabljanj in izobraževanj zaposlenih 2023,
• vključitev invalidskih podjetij in zaposlitvenih centrov s svetovalci,
• sofinanciranje dolgoročnejših velikih raziskovalno-inovacijskih sodelovalnih programov na lestvici 3-6,
• usposabljanje mentorjev za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom po izobraževalnih programih za pridobitev izobrazbe v letih 2023-2026.

V okviru kohezijske politike 2021-2027 so prvi razpisi napovedani za konec tega leta. Morda velja omeniti, da je vlada potrebovala skoraj pol leta, da je v okviru pripravljenega Programa, vrednega 3,2 milijarde evrov, prerazporedila skromnih 29 milijonov evrov in dokument dokončno uskladila z Evropsko komisijo.

Ministrstva javne razpise za izbor projektov objavljajo na svojih spletnih straneh na portalu gov.si. Razpise v okviru Načrta za okrevanje in odpornost najdete tukaj.