Evropo poleti zelo verjetno čaka nova suša, ključno vlogo bodo igrale padavine v naslednjih tednih
Po podatkih iz nedavne študije Tehnične univerze v Gradcu v Avstriji suša v Evropi traja že od leta 2018. Med najbolj kritičnimi je bilo zagotovo lansko poletje, ko se je tudi Slovenija soočila z mnogimi težavami.
Vroče in suho poletje je pripeljalo do požarov po večini držav Evropske unije, medtem ko je v slovenskem Primorju primanjkovalo vode. Raziskovalci pravijo, da je stanje na tem področju trenutno »zelo negotovo«.
S hladnim vremenom pa skrbi še kar niso popustile. Zaradi okrnjenih padavin in malo zapadlega snega se že tako skrčene zaloge v tem običajno mokrem obdobju niso obnovile.
V severni Italiji, Franciji in Španiji so razmere glede oskrbe z vodo, namenjene za človeško rabo, kmetijstvo in proizvodnjo energije, »zaskrbljujoče«, navaja najnovejše poročilo Skupnega raziskovalnega središča EU (JRC) o sušah v Evropi.
»Vodni ekvivalent snega v Alpah je daleč pod zgodovinskim povprečjem in je celo nižji od tistega v zimi 2021-2022,« so zapisali. »To bo povzročilo močno zmanjšanje prispevka taljenja snega k pretokom rek v perialpski regiji spomladi in zgodaj poleti 2023.«
Po podatkih podnebnega monitorja Copernicus je bil v Evropi v začetku letošnjega leta tretji najtoplejši januar v zgodovini. Drugi najtoplejši januar je nastopil lani. Italija, Španija, Združeno kraljestvo in Francija so takrat postavile temperaturne rekorde.
Evropa in sredozemska regija lahko tako letos doživita še eno ekstremno poletje. Evropska komisija ob tem navaja, da bi lahko bilo to poletje še bolj suho kot prejšnja leta, pri čemer bodo padavine v prihodnjih tednih ključnega pomena za potek morebitne suše.
Zaradi izjemno suhe in tople zime pa se že zdaj kažejo velike anomalije pri vlažnosti tal in pretoku rek, zlasti v Franciji, Španiji in severni Italiji, je navedeno v poročilu.
Primerjava Kombiniranega indikatorja suše (CDI) ob koncu februarja 2021, 2022 in 2023 daje jasno sliko o resnosti situacije. Leta 2021 je bil CDI blizu normalnim razmeram. Leta 2022 je bilo v številnih regijah južne Evrope mogoče opaziti opozorilno stanje, medtem ko je suša leta 2023 doslej prizadela predvsem osrednjo in zahodno Evropo.
20. februarja je Francija na primer podrla rekord, saj je 32 dni zapored ostala brez dežja. Država je doživela najbolj suho zimo v več kot 60 letih.
V severovzhodni Španiji je po podatkih državne vremenske službe Aemet suša dosegla izjemne razsežnosti, kar je posledica visokih temperatur in malo padavin v zadnjih treh letih.
Oskrba s pitno vodo za šest milijonov prebivalcev metropolitanskega območja Barcelone je zdaj ogrožena. Rezervoar Sau je napolnjen le do približno devet odstotkov celotne zmogljivosti, zato so se oblasti odločile premakniti ribe, da se ne bi zadušile.
Komisija je priporočila skrbno spremljanje in ustrezno rabo vode ter izvajanje ciljno usmerjenih sektorskih strategij prilagajanja in okrepljeno sodelovanje.
Generalni sekretar ZN António Guterres je v svojem nagovoru ob Svetovne dnevu voda spomnil, da je voda človekova pravica in ključnega pomena za razvoj, ki bo oblikoval boljšo globalno prihodnost.
»Toda voda je v velikih težavah. Z vampirsko prekomerno porabo in netrajnostno rabo izčrpavamo življenjsko kri človeštva in jo izhlapevamo z globalnim segrevanjem. Prekinili smo vodni krog, uničili ekosisteme in onesnažili podtalnico,« je dejal.