Skip to content

Hrana se je na svetovnem trgu v zadnjem letu pocenila za dobrih 20 odstotkov, le še sladkor vztraja z rekordnimi vrednostmi

Podražitvam in pocenitvam hrane na svetovnem trgu sledi Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, ki v ta namen vodi Indeks cen hrane (FFPI), v katerem združuje kategorije žita, mlečnih izdelkov, rastlinskih olj, mesa in sladkorja.

Indeks je tako v mesecu marcu v povprečju znašal 126,9 točke, kar pomeni, da se je hrana v povprečju pocenila za 2,1 odstotka glede na februar 2023.

V marcu je bil s tem tudi zabeležen dvanajsti zaporedni mesečni padec, odkar je indeks pred enim letom dosegel rekorden vrh. V zadnjem letu se je hrana v svetovnem merilu pocenila za 20,5 odstotka.

Gibanje svetovnih cen hrane v zadnjem letu. Vir podatkov: FAO.
Gibanje svetovnih cen hrane v zadnjem letu. Vir podatkov: FAO.

Kategorija žit se je prejšnji mesec v povprečju pocenila za 5,6 odstotka in s tem dosegla 18,6 odstotka nižjo vrednost kot marca v prejšnjem letu.

Najbolj, za 7,1 odstotka, so se znižale mednarodne cene pšenice, kar je bila posledica povečane svetovne ponudbe in močne konkurence med izvozniki. K znižanju je prispevalo tudi podaljšanje črnomorske žitne pobude, ki Ukrajini omogoča, da še naprej izvaža iz svojih pristanišč. Močna konkurenca iz Rusije, kjer široka ponudba še naprej pritiska na cene, je prav tako pripomogla k pocenitvam.

Medtem so se svetovne cene koruze marca spustile za 4,6 odstotka. Tukaj so vlogo odigrale sezonska razpoložljivost zaradi žetve v Južni Ameriki, pričakovanja o rekordni proizvodnji v Braziliji, prav tako pa ponovno tudi podaljšanje črnomorskega dogovora.

Ječmen in sirek sta se pocenila za 6,7 odstotka oziroma 5,7 odstotka, saj se je padanje cen na trgih pšenice in koruze prelilo tudi na ti dve živili. Žetve v glavnih državah izvoznicah, vključno z Indijo, Vietnamom in Tajsko, pa so pritisnile na cene riža, ki so se marca spustile za 3,2 odstotka.

Žetve v glavnih državah izvoznicah, vključno z Indijo, Vietnamom in Tajsko, so pritisnile na cene riža. Vir slike: Geopolitical Monitor.
Žetve v glavnih državah izvoznicah, vključno z Indijo, Vietnamom in Tajsko, so pritisnile na cene riža. Vir slike: Geopolitical Monitor.

Rastlinska olja so se v povprečju marca pocenila za okrogle tri odstotke. S tem so bile cene za skoraj 48 odstotkov nižje kot pred letom dni.

V tej kategoriji so se okrepile samo cene palmovega olja, na kar je vplivala slabša proizvodnja v jugovzhodni Aziji zaradi neugodnih vremenskih razmer in poplav v nekaterih pridelovalnih regijah.

Svetovne cene sojinega olja so še naprej padale, enako pa je marca veljalo tudi za cene gorčičnega in sončničnega olja, k čemer sta prispevala velika svetovna ponudba oziroma zmanjšano povpraševanje.

Mlečni izdelki so se prav tako pocenili, čeprav zgolj za pičlih 0,8 odstotka. K znižanju mednarodnih cen sira je prispevala počasnejša nabava s strani večine uvoznikov v Aziji ob povečanih razpoložljivih zalogah pri vodilnih izvoznikih.

Že deveti mesec zapored so padle cene mleka v prahu, kar je bilo predvsem posledica počasnega uvoznega povpraševanja in sezonsko naraščajoče proizvodnje mleka v Zahodni Evropi. Visoko povpraševanje, zlasti iz držav Severne in Jugovzhodne Azije, pa je vplivalo na povišanje cen masla.

Visoko povpraševanje, zlasti iz držav Severne in Jugovzhodne Azije, je vplivalo na povišanje cen masla. Vir slike: Teaching Jobs.
Visoko povpraševanje, zlasti iz držav Severne in Jugovzhodne Azije, je vplivalo na povišanje cen masla. Vir slike: Teaching Jobs.

Kategorija mesa se je medtem za 0,8 odstotka podražila, vendar kljub temu ostala na 5,3 odstotka nižji vrednosti kot pred letom dni. Zaradi skrbi glede ponudbe govedi v Združenih državah Amerike se je podražilo goveje meso, medtem ko je bilo prašičje meso dražje zaradi nadaljnjih omejitev ponudbe in povečanega povpraševanja pred veliko nočjo v Evropi.

Nasprotno pa so cene perutninskega mesa padle že deveti zaporedni mesec zaradi umirjenega svetovnega uvoznega povpraševanja, kljub težavam z dobavo ob razširjenih izbruhih ptičje gripe v več velikih državah izvoznicah. Tudi cene ovčjega mesa so bile v povprečju nižje.

Za 1,5 odstotka se je podražil tudi sladkor, kar pomeni drugo zaporedno mesečno rast in najvišjo raven po oktobru 2016. Zvišanje cen je bilo večinoma posledica zaskrbljenosti zaradi manjše svetovne razpoložljivosti sladkorja, in sicer zaradi slabših proizvodnih možnosti v Indiji, na Tajskem in Kitajskem.

Pritisk na višanje cen so omejili pozitivni obeti glede dobrega pridelka sladkornega trsa v Braziliji in pa znižanje mednarodnih cen surove nafte, ki spodbuja večjo uporabo sladkornega trsa za proizvodnjo sladkorja, skupaj z oslabitvijo brazilskega reala v primerjavi z ameriškim dolarjem.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice