Sami amaterji
Ni še minilo pol mandata Golobove vlade pa že lahko le nemočno ugotavljamo, da je predsednik vlade okrog sebe zbral četo amaterjev, ki jo, žal, ravno tako vodi popolni amater. Že nekaj časa je jasno, da če si nekaj let na čelu neke državne firme, ki prodaja „štrom“, to posledično še ne pomeni, da si usposobljen tudi za mesto ministra, kaj šele predsednika vlade. Ne le, da po videnem do zdaj več kot očitno ni usposobljen prvi mož vlade, tudi tisti, ki jih je prek na hitro nastalega Gibanja Svoboda povabil v svojo ekipo, niso kos nalogam, ki so pred njimi. In nami vsemi. Edino, kar so nekaj mesecev znali, je to, da so svoje neznanje in neizkušenost prikrivali z nasmeški in s praznimi obljubami.
Zato ne čudi, da je doslej zamenjal že skoraj pol svoje ekipe, med njimi tudi ministrico za notranje zadeve, ki je bila verjetno edina kos nalogam v tej vladi, a je bila očitno premalo politikantska ali preveč profesionalna in premalo amaterska. Zato se je morala posloviti. Podobno kot tudi kmetijska ministrica, čeravno je tudi sama prispevala svoj delež, da so se kmetje že kmalu po ustoličenju te zmedene vlade odločili za proteste. Nenazadnje pa pred kratkim tudi sama na vladi ni glasovala proti zakonu, ki je bil neusklajen s stroko, in se dotika kmetijske dejavnosti (zakon o zaščiti živali). Edino, kar lahko o tem zakonu zapišemo, je to, da je usklajen s Tino. Kar ima že nekaj časa veliko težo. Koliko pa je ona strokovnjakinja, sem pa tudi jaz. Pa kar se področja kmetijstva in vzreje živali tiče nisem skoraj nič. Le nekaj neškropljene zelenjave in sadja si pridelam na svoji parceli. Priznam pa, da precej nehumano ravnam z nadležnimi invazivnimi rdečimi polži, ki jih po gredicah pobiram in mečem v bližnji potoček. Morebiti imajo vsaj ribe nekaj od njih. Jaz samo škodo. Upam, da me ne bo v kratkem obiskal kakšen samooklicani ljubitelj živali in me oglobil.
A gremo naprej po sledeh te amaterske ekipe. Že samo stanje v našem zdravstvu je pokazalo, da stvarem (tudi) ta vladna ekipa ni kos. Kako si drugače razlagati podatek NIJZ iz avgusta letos, da na prvi pregled pri zdravniku čaka skoraj 129 tisoč ljudi, kar je dobrih 77 tisoč nad dopustno mejo ali dobrih 20 tisoč več kot oktobra lani. Ob tem, da smo se v zadnjem letu naposlušali obljub tako ministra za zdravstvo, ki se je moral neslavno posloviti, kot prvega moža vlade, kako bodo vse reformirali. Od A do Ž. Pa še niti mimo A niso šli. Rezultatov pa tudi ni nikjer.
Denarja očitno ne zmanjka tudi za nekatere nevladne organizacije, ki so več kot očitno same sebi namen in so prava molznica denarja. Zato ne čudi, da se je morala posloviti tudi nekdanja desna ali leva roka predsednika vlade, ki je vodila resor za javno upravo. Vedno se kje najde kakšna mama ali prijateljica, ki je deležna proračunske pogače. Zato me prav zanima, če ne bo kakšen ata ali prijatelj skočil ven, ko bomo na koncu ugotavljali, kako to, da je bil za vojaški resničnosti šov izbran ravno ta in ta. Še bo šov.
O ministru, ki je obljubljal 30 tisoč stanovanj in ki ga je nedavno na seji državnega zbora „okrcal“ tudi njegov šef, raje ne bom izgubljal besed. Dokler bo njemu in njegovi strankarski ekipi zgled Venezuela, socializem in rdeča zvezda se nam zagotovo ne piše nič dobrega. Razen za tiste, ki so se zbrali v zdajšnjem vodstvu RTV. Dobili so položaje, omenjeni javni servis, ki naj bi ga depolitizirali, pa so še bolj spolitizirali, o čemer pričajo povsem soglasna glasovanja in umik skoraj vseh tistih novinarjev, ki so si upali pogledati tudi prek stroge leve politične ideologije.
Za nameček pa smo, bolje so, Slovenci za predsednico izvolili še politično neizkušeno Natašo Pirc Musar, ob kateri pogosto dobiš občutek amaterstva. Vsaj dvakrat je bila v izjavah prehitra, prvič, ko je šlo za našo manjšino v Avstriji, in zdaj pred kratkim, ko je šlo za slovensko manjšino v Italiji. Škoda, da na to mesto nismo izvolili Anžeta Logarja, ki zagotovo ne bi ravnal tako politično amatersko.
Zdaj pa slišim, da bi se v politiko spet rad vrnil še en amater, ki je dolga leta vodil DeSUS in ki je že pred desetletjem napovedoval najnižjo pokojnino tisoč evrov. Saj se „fajn“ sliši, samo od kje bomo jemali? Menda ja ne od tistih že tako redkih kmetov, ki v teh težkih časih še kmetujejo, in od uspešnih podjetnikov, ki bi jim tako in tako radi vse pobrali.
Powered by Contextual Related Posts
