Lepa Urška je žalostna
»On je vrhunski manager, vi sploh ne veste, kako vrhunski je,« je še nedavno na nekem televizijskem omizju izjavila predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič (UKZ). Mnogi gospodarstveniki so takrat zastrigli z ušesi in si mislili svoje. Po dobrem letu ne verjamem, da bomo UKZ še enkrat slišali izreči kaj podobnega. Dopuščam sicer, da morebiti kdaj še vendarle. S kislim obrazom, ko ji kaj drugega ne bo preostalo. Ko se ji bo zdelo, da se lahko le še tako obdrži na stolčku, ki se ji več kot očitno vse bolj izmika. Ali pa tudi ne in je spor med njo in predsednikom vlade razdelil poslance Gibanja Svoboda na dva dela in so v nekakšnem pat položaju. Morebiti se pa stolček izmika predsedniku vlade Robertu Golobu (RG).
A dejstvo je, da v ekipi RG ni več toliko smeha, po mojem tudi plešejo ne več, če sploh kdaj so. Kajti po zadnjem notranje-strankarskem viharju je na novinarski konferenci vse skupaj delovalo, ko sta ona in on, torej predsednik vlade in predsednica Državnega zbora (plus še trije) pojasnjevala, zakaj so izključili dva ne tako nepomembna člana stranke, nas prepričevali, kako da niso nič govorili o tem, ali bodo UKZ zamenjali ali ne, in ko je slednja pojasnjevala, da je sama odstopila z mesta podpredsednice stranke. Zaradi preobilice dela, ki ji ga na ramena vsak dan znova in znova naloži delo predsednice Državnega zbora, je dejala. Saj nisem vedel, ali naj se smejim ali jočem. Kakšen za lase privlečen izgovor, sploh, ker je zraven nje stal RG, ki pa bo ostal predsednik stranke, čeravno ima zagotovo še več dela na mestu vodenja vlade kot UKZ na mestu vodenja parlamenta. Ampak, nekaj je bilo treba reči in za nekaj časa utišati vse tiste, ki že od daleč vidijo, da nekaj v tej novonastali stranki ne štima. Tako kot pred to stranko v stranki Zorana Jankovića in Mira Cerarja denimo.
A to, da v stranki Gibanje Svoboda marsikaj ne štima, vsaj mene čisto nič ne moti, bolj me moti, da skoraj nič ne štima na ravni vlade. Kajti, česarkoli se lotijo, zdi se, da čisto po navdihu, brez kakršnegakoli razmisleka, se jim že čez par mesecev sesuje v prah. Najprej bi imeli 20 ministrstev, zdaj po zgledu Švice le sedem ali največ 12. A to je le ena od cvetk predsednika vlade. Pravzaprav ima opozicija, tista v Državnem zboru in tudi nekatere stranke, ki se vanj na zadnjih volitvah niso prebile (tu mislim predvsem na SLS) lahko delo. Le nemo lahko opazuje(jo), kako se iz dneva v dan vse jasneje kaže vsa neučinkovitost, nestrokovnost in neznanje vladajoče ekipe. Zato se mi zdi v tem času nesmiselno na razplamteli ogenj prilivati dodatno gorivo z nepotrebnimi izjavami o oboroževanju, strašiti javnost z migracijami, se iti neko plakatno (anti)propagando in poglabljati razdore v vrstah opozicije, pravzaprav na tako imenovani pomladni strani.
Kar se mene tiče, se mi zdi, da ni daleč čas, ko se bo zgodil tudi „pobeg“ tistih redkih vrhunskih strokovnjakov, ki še sodelujejo s to zmedeno vlado, ki po mojem le še čakajo tisti pravi trenutek, da zapustijo potapljajočo se vlado. Kajti zavedajo se, da zaradi neuspehov, neuresničenih obljub o reformah zdravstva, davčnega okolja, pa adrenalinskih obljub, kako bodo rešili vse poplavne posledice, krivde ne bo nosila le vlada, ampak tudi vodje in člani strateških ali posvetovalnih svetov.
Medtem pa se bo v ozadju odvijal strankarski petelinji boj Gibanja Svoboda za pozicije v državnih ustanovah, medijih in vseh tistih gospodarskih panogah, kjer ima škarje in platno v rokah politika. V ozadju pa tako in tako že nekaj časa pripravljajo alternativo in jo ali ga bodo potegnili iz rokava, ko bodo povsem obupali nad tistim, ki so ga tako kot mnoge pred njim postavili sami. In dobro plačani mediji z njimi.
Powered by Contextual Related Posts
