Nič ni tako, kot se zdi
Tehnična napaka gor ali dol, dejstva so pač taka, da se tile fantje in dekleta, gospe in možje, kdo bi rekel tudi »pajaci«, iz vseh nas delajo norca. Ko se namreč njihovo politično taktiziranje pri glasovanju v državnem zboru ne izide, pač poskrbijo za preobrat. Najdejo izgovor, češ tehnika je zatajila, in pri ponovnem glasovanju koalicijski (beri vladni) poslanci pokažejo, kaj so. Čisto navadni lovilci javnega mnenja. In ob ponovnem glasovanju soglasno in enotno izglasujejo tisto, čemur so kak dan prej, ko je menda tehnika nagajala, rekli ne. No, sam sem se te domnevne tehnične napake razveselil. Spet smo na sto procentih. A stopili smo v nevarno območje. Kaj lahko se zgodi, da bodo strici in tete v ozadju, ko se kakšno glasovanje ne bo izšlo tako kot so načrtovali, spet kje iz predala potegnili kakšno tehnično napako glasovalnih naprav, če ne kak kozmični dež in vse bo šlo »jovo na novo«. Kdo ve, le kdo ve? Je pa to lahko za našo še vedno šepavo demokracijo zelo nevarno.
Vse bolj se mi zdi, da bo že v kratkem prišlo tudi do spremembe odločitve o odvzemu govedi, ki je v teh dneh razburkala javnost, in bodo živino kmetu pripeljali nazaj. Sicer pa sem enkrat že zapisal, da je treba biti pri pisanju zakonodaje zelo natančen, strokoven in nadvse previden ter se je treba predvsem nasloniti na stroko, ki nekaj ve in zna. In se ne recimo zanašati na razne Meire, da ne zapišem še Roberte, Tine in Urške. Pa še pri tako imenovani stroki je treba biti previden. Takoj, ko se recimo posamezni strokovnjaki pustijo prepričati, da so del strateške vladne ekipe, ali posvetovalne ekipe denimo, to hkrati pomeni, da za to prejemajo tudi plačilo. Kjer pa je denar, počasi stroka stopi v ozadje. Tako menim. Ni pa nujno, da imam prav.
Gremo naprej. O reformah se niti ne govori več veliko. Se pa veliko o tem, kdaj bodo tisti, ki so utrpeli škodo v avgustovskih poplavah, prejeli 20-odstotno predplačilo poplavne škode. Pred nekaj dnevi sem snemal oddajo na to temo. V Šarčevi Šmarci. Nakazila še ni bilo, mi pove sogovornik, slišim pa, da bo v teh dneh. Super. Čas je že.
Čas je tudi že, da naš predsednik vlade Robert Golob pove še kaj drugega kot to, da Janez Janša ne bo dočakal njegovega odstopa. Tako je rekel še pred operativnim posegom. Ne vem, zakaj je tako rekel, nisem namreč slišal, da bi prvak SDS nestrpno čakal na njegov odstop. Po mojem raje še malo čaka, saj bo Golob s takim delovanjem svojo stranko že kmalu spravil pod deset odstotkov, če bo po nekem čudežu zdržal do konca mandata, pa tudi iz parlamenta. Za vse nas sicer slabo, ker nam bodo domovino tako močno zavozili, a hkrati dobro, ker se bomo rešili še ene ekipe nesposobnežev. Sicer pa, bog ve, če se kje v ozadju za naskok na vlado ravno zdaj, ko to pišem, ne pripravlja ljubljanski šerif. Meni je sumljiv. Si pa tega ne želim. V Reporterju sem pred kratkim napisal kolumno z naslovom Ubogi mi. Ja, res bomo še bolj ubogi, če se to res zgodi.
Državnozborskih volitev verjetno še ne bo. Čeprav bi si sam močno želel imeti v parlamentu tudi prave kmete, pa take podjetnike, kot so denimo Meh, Akrapovič, Vidmar, Knez in mnogi drugi, ki so vse, kar imajo, ustvarili s svojimi pridnimi rokami in brihtno glavo. Na desnici se tudi marsikaj dogaja. Janša se je po mojem sprijaznil, da Anžeta Logarja ne more več zadržati. No, lahko tudi, da sta se dogovorila. A to ne spremeni dejstva, da se bo slej ko prej pojavila nova stranka na desnici. Medtem se zdi, da se v Novi Sloveniji preveč ukvarjajo z Janšo. Niso oni za odpis, čeravno jim to nekateri napovedujejo. Jaz pa ne. Tako kot za odpis ni niti SLS, le prave njive mora zaorati. Čisto nič pa se ne bojim, da strici in tete v ozadju ne bodo spet na levici izumili kakega novega trika, na katerega volivci pri nas vsakokrat tako radi nasedejo. Pravzaprav se bojim, ker še ene take polomije, kot smo ji priča sedaj, si pa res ne želim. Zato si bom še za konec te kolumne izposodil naslov »Nič ni tako, kot se zdi«. Namreč, ko že misliš, da slabše ne more biti, si vedno znova in znova razočaran.
Powered by Contextual Related Posts
