
Že 23. leto v naši državi v počastitev našega največjega poeta Franceta Prešerna 3. decembra praznujemo obletnico njegovega rojstva na najboljši možen način: kultura je dostopna vsem, saj vse kulturne ustanove obiskovalce povabijo na brezplačne oglede in vodenja po muzejskih zbirkah in na kulturne dogodke, med drugim na različne delavnice, koncerte, gledališke predstave, predavanja. Marsikdo pa se v lastni režiji ali z lokalnimi društvi odloči oditi peš ali s prevozom do Prešernove rojstne hiše.
Odziv obiskovalcev prireditev na Ta veseli dan kulture je bil številčen
Da je kultura temelj vsakega naroda, je nedvomno. Pa ne le naroda, je srčika vsakega posameznika, ki ga napaja in v njem budi tisto najvišje in najlepše, kar premore in zaradi česar je njegovo življenje bogato, plemenito in vredno. Zato je tak kulturni praznik pomemben prispevek k bolj ozaveščeni družbi, ki lahko ustvarja dodano vrednost. Posebej je pomembno v tem duhu vzgajati mlade. V zgodovini se je že večkrat pokazalo, da je v različnih kriznih situacijah in stanjih narod našel oporo in smer za pot naprej prav v umetnosti in kulturi, in to dokazuje tudi odziv na letošnje prireditve ob rojstnem dnevu našega največjega poeta. Uradno organizirane prireditve, ki jih je bilo več kot 300 po vsej državi, neuradnih pa še precej več, so tudi letos pritegnile ogromno ljudi.

Naslovnica prve izdaje Prešernovih poezij. Vir slike: Wikipedia.
Prešernove pesmi so del naše biti
Sama sem obiskala literarni večer v Hiši čez cesto na Miljah pri Kranju, kjer se je v prijetni izbi sto let stare hiše zbralo toliko obiskovalcev, da smo jo zapolnili do zadnjega kotička, in uživali v prisrčnem kulturnem programu z recitatorji Kulturno-umetniškega društva Valentina Kokalja z Visokega in Ljudskimi pevci Hiše čez cesto, ki so z ljudskimi pesmimi čudovito zaokrožili recitacije Sonetnega venca, Gazel in drugih pesmi našega pesniškega velikana. Kako živa je njegova poezija in kako blizu nam je tudi danes, se je pokazalo po koncu uradnega dela, ko so posamezniki iz občinstva na lastno pobudo prebirali in celo na pamet recitirali pesmi, ki so se jih posebej dotaknile.

Rokopis_pesmi_Kar_govori_Evropa_jih_uzhena. Vir slike: Wikimedia Comons.
Prešeren nas navdihuje s pesniško genialnostjo in kleno držo
Nove in nove generacije najdejo v našem največjem poetu in vizionarju navdih, saj se je upal in znal postaviti po robu tokovom tistega časa in je bičal pohlep in poniglavost takratne družbe. Odločil se je, da bo ustvarjal vrhunsko poezijo v slovenščini, ki je veljala kot manjvredna in neprimerna za visoko literaturo, on pa jo je povzdignil in v njej ustvarjal največje stvaritve in z njo oblikoval najzahtevnejše pesniške forme, kakršna je njegov Sonetni venec. S tem si je pridobil nasprotovanje celo znotraj naših kulturnih krogov, a ni klonil, slovenščino je postavil ob bok drugim svetovnim jezikom. Družbi je tudi neusmiljeno nastavljal ogledalo in nikoli ni »v prahu ril z ragljo laskavih besed, ne ust v smehljaj koval«, kot je v eni od pesmi pokončnega posameznika opisal njegov sodobnik pesnik Byron. Prešeren pa ni samo velikan slovenske, ampak tudi evropske in svetovne literature. S svojo vizionarsko odo prijateljstva med narodi, z našo himno Zdravljico, se je zapisal v zgodovino evropske ideje o povezovanju. Leta 2020 je namreč Evropska komisija podelila Zdravljici Znak evropske dediščine in s tem to našo dragoceno Prešernovo zapuščino umestila med najpomembnejše evropske pisne spomenike.