Perje, kufri, kramp in lopata
Ko Milan Kučan začne sarkastično govoriti o Golobovem perju, potem je čas, da začne njegov izbranec pakirati »kufre«. Ne preostane drugega. Po videnem v zadnjih dveh letih mu je njegov šef, ki je pravzaprav šef vseh novih političnih obrazov pri nas, sicer pozno, pa vendarle, na svoj način povedal, da v ozadju že potekajo aktivnosti, da najdejo nov obraz ali pa koga potegnejo iz naftalina.
Zato ne čudi premierjeva nervoza, ki se kaže v tem, da bi kar vse okrog sebe zamenjal. Seveda potem reče, da so odstopili iz osebnih razlogov in da se gre pač neko novo komunikacijsko strategijo. Sam pa sem prepričan, da bolj kot komunikatorja potrebuje predvsem po zasavsko kramp in lopato. Delati je treba, gospod predsednik, delati, služiti narodu, mu izboljšati življenje, ne pa se z nekimi novimi komunikacijskimi prijemi »ala Tina Gaber« iti neke mladostniške spletne igrice, ki bolj kot kaj drugega sodijo v čas adolescence.
Namesto, da bi se vsaj poskušalo izpeljati tisto, kar je bilo obljubljeno, pa ne bom našteval, katere reforme vse je premier obljubljal, lahko v skoraj vsaki njegovi izjavi ali v vsakem njegovem odgovoru na vprašanje, zakaj ni reform, zakaj se ne spoštujejo podpisani dogovori s sindikati, zakaj se ne spoštujejo odločbe Ustavnega sodišča, sklicuje na avgustovske poplave. Niso bile edine poplave, gospod predsednik, in tudi niso bile zadnje. S tem bo (je) treba živeti. Sicer pa, kako uspešna bo popoplavna sanacija, sem tako in tako že kmalu po prvih tednih, ko so začeli obljubljati, kaj da bodo vse postorili, ravno tu zapisal, da se veliko ne bo storilo. Še tisto, kar je bolj za silo zakrpano, bodo že naslednje poplave odnesle in bomo spet na začetku. Ali celo na slabšem. Tako kot smo na začetku pri vseh reformah. Najprej so se vehementno napovedovale, potem so se oblikovali strateški sveti pa strokovne komisije, na pol poti pa lahko vsi opazimo, predvsem pa tisti, ki so obljubljali, da imajo premalo časa in da je vse skupaj bolj zapleteno ter zahtevnejše, kot so mislili sprva. Na pol poti do volitev se jih pa tako in tako nihče ne loti več.
Upam si zapisati, da bodo naslednje volitve, ki bodo kmalu tu, aktualnega premierja odnesle. Če ga ne bodo strici iz ozadja že pred tem. V kolikor se bo preveč upiral, mu tudi še tako ugleden odvetnik ne bo več pomagal, da se ne bi sprožile preiskave o njegovih domnevnih nekdanjih in sedanjih rabotah. Ki bi se že zdavnaj morale! Zdaj, ko ga še »nucajo« so še nekje zamrznjene. A prihaja pomlad in še toplejše poletje. Tako da, če je res kaj na tem, da se mu obeta mesto evropskega komisarja, bi bilo pametno to prijeti z obema rokama. Dokler je še čas.