Gre za ekološko kmetijo in ekološko sirarno, kar dobite tudi, če odtipkate Čilčevi v internetni brkljalnik. Pedrovo, namreč v tej prastari vasi je kmetija Čilčevi, je sedaj oživljena vas med Jadranom in Julijskimi Alpami. Tam nekje nad Branikom, kjer je (kot vsak Primorec ve) živel in ustvarjal Simon Gregorčič. Nad enim najmogočnejših gradov na Slovenskem, nad gradom Rihenberg, je bila ta vas pred 30 leti zapuščena. Takrat jo je ponovno naselil po mojem prepričanju eden najboljših slovenskih še živečih slikarjev in kiparjev Peter Abram z družino.
Zadaj za vasjo Pedrovo, a na jugu, je vzpetina Škrbina in tudi nesojeno središče Krasa, trg Komen je blizu. Gre za eno tistih kozjerejskih kmetij, ki sem jo omenil v sestavku o lanskem pogubnem požaru na Goriškem Krasu, eno tistih kmetij, ki nimajo prav veliko podpore v naši kmetijski politiki, pa so vendar nosilke ponovne oživitve Krasa in prve preprečevalke požarov. Borut in Tom sta sem prišla leta 2011 in od takrat ustvarjata izredne izdelke iz kozjega in ovčjega mleka.
Njuni začetki segajo v Gabrovico pri Komnu v leto 2007. Tam sta začela z rejo koz in oslov. Odlična izbira prilagojena naravnim razmeram Krasa, a sta hitro ugotovila, da za življenje na Krasu potrebujeta več zemlje. Zelo poučno je, da so vas Pedrovo obudili razumniki, zelo poučno bi to moralo biti tudi za načrtovalce slovenske kmetijske politike in za zagovornike ohranitve slovenskega podeželja. Potemtakem mlada kmetija v stari vasi. V vasi kjer je 1927 leta narodno zavedni gospodar Jogan, oče šestih otrok, naredil najmodernejši hlev (12m x 24m) v Sloveniji – za krave molznice.
Biolog Borut (prvi) in ekonomist Tom (Drugi) dokazujeta, da je tudi majhna kmetija, z zelo različnimi kulturami lahko celo na Krasu omogoča preživetje. Vir slike: VB.
Borut Kokalj je biolog in še zaposlen, Tom Ločniškar je ekonomist, ki je pustil službo, da se lahko v celoti posveča reji drobnice na Krasu. Občasno jima pomaga njegova sestra Tatum in oboji starši pri investicijah, a tudi s svojim telesnim delom. Včasih se jim pridružijo prostovoljci Workaway – velike mednarodne organizacije, ki ljudem ponuja hrano in prenočišče za delo na kmetiji. No, hrano in delo v našem primeru seveda priskrbita Borut in Tom. Podobno je z organizacijo Svetovne priložnosti za sonaravne kmetije (World Wide Opportunities on Organic Farms – WWOOF).
Odlično poznavanje narave, delovanje skladno z naravo in obvladanje tradicionalnega kmetijskega gospodarjenja tema dvema razumnikoma omogoča podobno življenje kot so ga živeli naši primorski predniki. Z nekaterimi novodobnimi osnovami in sodobnimi dodatki seveda: več drobnice, več kmetijske zemlje, več raznovrstnih izdelkov iz mleka vrhunske kakovosti, več izletnikov, še več posvečanja kulturi bivanja in kulturi kmetovanja.
Drežniška koza dokazuje, da je primerna tudi za Kras in se vrača v okolje, ki jih je nekoč že naseljevala. Vir slike: VB.
Kljub temu, da stara slovenska vraža ne dovoli štetja drobnice, sem Toma vprašal za število živali na tej kmetiji s sonaravnim obnašanjem. Okoli trideset istrskih pramenk, približno štirideset drežniških koz, nekaj kokoši in kuncev. Na vprašanje: »Zakaj drežniška koza?« odgovarjata, da je to naša, slovenska avtohtona pasma, ki je trpežna in daje mleko z visoko vsebnostjo suhe snovi. Pri prehrani, ki jo dobi na tej skromno rodni zemlji, da ta pasma več kot dajo intenzivne pasme koz. »Zakaj istrska pramenka?« Podoben odgovor, da je to naša slovenska pasma prilagojena na suhe kraške travnike in tukajšnje naravne danosti. Docela v skladu z mojo vednostjo in mojimi prepričanji pa tudi v sožitju z njunim načinom življenja. In popolnoma združljivo s spoznanji in izkušnjami prednikov naših Kraševcev.
Ovčje in kozje mleko obdelujeta ločeno. Na Pedrovem dobite kozje ekološko mleko, kozji in ovčji jogurt, laktične piramidice iz kislega mleka s plemenito plesnijo, mehke kozje sire z zelišči, občasno feto, kroglice z zelišči v oljčnem olju, kozjo skuto, sir za žar v tipu Hallumi (ne škripavec) ter seveda poltrde in trde sire tako kozje kot ovčje. Njuno najbolj priljubljeno zelišče je šetraj.
Seveda bi se dalo o Čilčevih sirih pisati na dolgo in široko, a imam boljši predlog – pojdite na Pedrovo in na eni od njihovih pokušenj spoznajte bogate okuse mlečnih pridelkov iz pisanih kraških pašnikov. Spletne povezave so v besedilu malo naprej. Njun obrat je registriran, ne odobren, a ta dlakocepska razdelitev najmanj oziroma ne vpliva na kakovost mlečnih izdelkov. Svoje pridelke, poleg mlečnih izdelkov so tu še jagnjetina in kozličevina, zelenjava in sadje, objavljata preko FB in raznih agencij. Po moji oceni zelo uspešno. Večina trženja opravita na kmetiji, pri predstavitvah na tržnicah jima je všeč predvsem Idrija. Več o tem si lahko preberete na internetnih povezavah in povezavah na spletna omrežja: Pedrovo in na Facebook strani Čilčevih.
Ta plošča dobrot iz mleka kraške drobnice (levo) dokazuje, da znamo s Sloveniji narediti pogostitev enakovredno najboljšim švicarskim mlekarnam. Albuminsko- globulinska skuta z zelišči zadovolji čute še tako zahtevnega okuševalca (desno). Vir slike: VB.
Paseta na dvajset hektarov pašnikov, kosita na petih hektarih travnikov in dobivata drva/les iz dveh hektarov gozda. Več ali manj gre za zasebna zemljišča, ki jih obdelujeta na podlagi pogodb in dogovorov. Mejnice puščata zaraščene, žagata grmovje zaradi zaraščanja in tudi zaradi prehranskih navad koz, imata ličen sadovnjak, bujen zelenjavni vrt. Na pašnikih so zelo prisotni mokovci in rešeljike.
Poleg stanovanjske hiše v starem stilu (vse stavbe na Pedrovem so ohranile prvotni videz in povem vam, da je kaj videti) imata še hlev, bolj natančno stajo, strojno lopo, sirarnico, zorilnico, degustacijski prostor s trgovinico. Seno spravljata pod ponjave, sadje sušita na soncu na piconih, pred hišo imata vodnjak za kapnico, ki je edini vir vode, saj Pedrovo še vedno nima vode. V skladu z občinskim odlokom gasilci pripeljejo vodo predvsem v sušnih mesecih. Naj dodam, da je pomanjkanje vode pri živini, sirarstvu, zelenjadarstvu in sadjarstvu resna težava.
Skromna lopa popolnoma zadovolji potrebe drobnice v kraškem okolju za varstvo pred vremenskimi neprilikami. Vir slike: VB.
Pa poglejmo še kako kmetujeta. Jaritve in jagnjitve so v marcu. Mladiči sesajo poldrugi mesec in po odstavitvi pitata moške mladiče nekaj mesecev, ženske po večini namenita za obnovo ter povečanje tropov. Košnjo in spravilo mrve opravita s pomočjo najetega dela oziroma strojev. Pozimi krmita okrogle bale. Pri kmetih kupujeta ekološko žito. Deset mesecev paseta in, če ni zemlja mokra, se poslužujeta celoletne paše.
Srce te kmetije je prevozno molzišče proizvajalca iz srednje Italije. Kljub temu, da ima to molzišče zelo napreden prednji izhod (sam ga priporočam za vsa molzišča, če je le mogoče), koze včasih ne gredo rade ven, saj prej poiščejo zadnja zrna raztresenega žita. Ker prvo molzeta koze, no pri molži je najbolj pridna sestra Tatum, potem pa še ovce, se molža včasih raztegne. Največja težava molže s prevoznim molziščem, poleg neizenačenih vimen, je zagotavljanje dovoljšne količine vode za pranje sesnih enot in mlekovoda.
Srce te kmetije je prevozno molzišče, ki bi prav prišel še marsikateri naši kmetiji z mlečno drobnic. Vir slike: VB.
Odkrila sta učinkovito varovanje svoje drobnice pred šakali, ki trenutno strahotno plenijo po Krasu. Posebne elektro mreže višine sto dvajset centimetrov s pokončnimi plastičnimi šibami so učinkovite proti šakalom. Plastične šibe omogočajo, da je spodnja vodoravna vrvica ozemljena, kar še dodatno varuje drobnico pred zvermi in sosede pred pobegi drobnice iz ograd. A zagotavljam vam, da tod prav veliko sosedov ni in pašniki so tako razprostranjeni, da je odlično poznavanje terena prvi pogoj za uspešno pašo. Šalo na stran. Elektromreže so zelo dober način ograjanja pašnikov, saj po odhodu živali in pobiranju elektromrež za nami ostane ne zagrajena površina. Slabost teh ograj je samo zelo veliko dela za pastirje.
Taka paša je najbolj učinkovita dejavnost za ponovno oživitev zaraščenega Krasa in za uspešno preprečevanje požarov. Preden bomo ponovno vzpostavili dobro pašo na Krasu bo preteklo še mnogo vode. In te izjave, zna biti, komu niso povšeči, a so napisane po tisočletnih izkušnjah naših prednikov.
Tom skrbno pregleduje ali zorenje posameznega sirca poteka po načrtu. Sirarna pomeni čistočo, čistočo in še enkrat čistočo. Vir slike: VB.
Od kmetijske mehanizacije Čilčeva uporabljata samo en zelo star traktor (oldtimer) in nepogrešljivi džip. Majhnih gospodinjskih strojev kot so vakumirka, sokovnik, mikser, krušna peč,… seveda ne naštevam, kljub temu, da so pri pripravi Čilčevih dobrot nepogrešljivi.
Prihodnost te kmetije v očeh lastnikov, kot povesta Tom in Borut v svojih izredno prodornih mislih, bo še bolj natančna odbira živali zlasti na izenačena vimena pri drežniških kozah. Še več ukvarjanja s pridelavo in pripravo mesa. Čiščenje in povečanje pašnikov, tudi odstranjevanje ojstrice. Naj mi profesor Vidrih ne zameri, ker sem po Tomu ponovil prav to besedo, ki jo je pokojni diplomirani inženir Egon Volk tako izzivalno uporabil na nekam srečanju članov Društva za gospodarjenje na travinju v Brdih. To sem naredil iz žalovanja za tem mojim prijateljem, v katerega spomin je prav te dni potekal Strokovni živinorejski posvet v Bukovci. Prvi in upam, da ne zadnji!
Prihodnost te in podobnih kmetij na Krasu je v mojih mislih bolj negotova. Ta in podobne kmetije nujno rabijo podporo slovenske države, če jih želimo ohraniti in razvijati. Če želimo ohraniti Slovence na tem prelepem koščku zemlje. Kovid in poplave so naše državljane in našo državo zelo prizadele, a zato na prehransko varnost nikakor ne smemo pozabiti. Ne smejo Slovenci Slovencev begati z nepremišljenimi, strokovnimi izjavami, ki so popolnoma napačne. Kot da biologi ne bi nikoli pojasnili prehranjevalnih verig, kot da agronomi ne bi nič vedeli o krmljenju domačih živali. Žužki jedo zrnje in so neposredni tekmeci človeka v prehranski niši. Gre za prehransko verigo treh členov, natanko tako kot pri travojedih domačih živalih. A drobnica je travo in listje in ni tekmica človeku pri izvoru hrane.
Ptič miru želi vladati dva mandata. Ptič miru svoje politične nasprotnike v Sloveniji žali s fašisti. V njegov kljun bi morali vtakniti oljčno vejico nekje iz Primorske, da bi se ptič miru res vrnil na Noetovo barko. Pri tem on in njegovi somišljeniki prisegajo na »kulturo« in popolnoma pozabljajo na kmetijsko kulturo.
Ta elekroograja omogoča varno pašo drobnice, tako za varstvo drobnice pred zvermi kot proti pobegom le te iz pašnika. Šipke na elektroograji preprečujejo dotikanje vodoravnih elektrovrvic s pozitivnim in negativnim predznakom. Vir slike: VB.
Verjetno so vsi skupaj pozabili na rimsko reklo »kruha in iger«. Najprej kruha in potem iger. Verjetno so kljub visoko zvenečim besedam o kulturi pozabili na Župančičevo misel: »Kraševec pečine orje«. Verjetno so pozabili, da Prešernov Črtomir malemu tropu pove: »Le malo vam jedila bratje hranim,…, ne meč, pregnala nas bo sreča kriva«. Prešeren se je kljub svoji genialnosti zmotil. Ne »sreča kriva«, premalo upoštevanja pomena hrane (tudi) v spopadih na življenje in smrt. Hrana, oziroma lakota, je bila glavni vzrok za državljansko vojno v Sloveniji v II. svetovni vojni in po njej. Premalo razmisleka kaj bo s pridelavo hrane v naslednjih tednih, mesecih, letih, kamoli v naslednjih desetletjih, stoletjih, tisočletjih,… Tudi danes, kaj bo s pridelavo zdrave hrane jutri, pojutrišnjem,… Premalo zdrave kmečke pameti in preveč sovraštva do kmetov, ki ti dajo jesti trikrat na dan. Zato je usoda te in takih kmetij na Krasu in v Sloveniji v mojih mislih bolj negotova. A proti temu mi kmetija Čičevi vliva upanje. Ta dva visoko šolana razumnika sta z dobro premišljenimi potezami in garanjem pokazala, da se da ponovno zgraditi to, kar so naši nešolani predniki delali samo z garanjem.
Še nečemu se ne morem izogniti, ko pišem o propadu vasi na zahodni meji. Tudi o vasi Pedrovo. Preveč turizma v to mirno vas prinaša veliko preveč nemira. Ali ni prav moda tista, ki podira vse, kar je modernega? Tanka je meja med »prav« in »narobe«. Tanka je meja med preživeti in grabiti. Tanka je meja celo med prijateljem in sovražnikom. Kot pravi basen: ni vsak tvoj sovražnik, ki te potunka v drek, in ni vsak tvoj prijatelj, ki te ven potegne. Krava spusti svojo blatno pogačo na vrabca, mačka potegne vrabca iz kravjaka in ga pohrusta. Še tanjša je meja med vrhunskimi umetniki (Peter iz Pedrovega) in nastopači. Na našo škodo so prvi največkrat nerazumljeni, drugi pa z velikim pompom polnijo novice skoraj vseh naših občil. Pri čemer vsi redno pozabljamo, kdo je oral ledino, kdo je oral pečine.
Prispevek je bil prvič objavljen v reviji Drobnica, številka 5/2023.
