V prevodu Jureta Šešeta je pri Baletrini izšla zanimiva knjiga o življenju mladega „rezervnega“ princa. Seveda sem, preden sem v roke prijel omenjeni prevod, o knjigi veliko slišal, tudi o razprtijah znotraj britanske monarhije, a to, kar sem prebral v teh dneh dopustovanja v Dalmaciji, me je le še bolj utrdilo v veri, da sam nikakor ne bi bil nikdar član katerekoli monarhije. Seveda, boste rekli, saj si tega ne izbiraš, ampak se v monarhijo rodiš, pa vendarle, zdelo se mi je prav to svoje prepričanje zapisati.
Življenje v najožjem krogu te ali one monarhije zagotovo ni takšno, kot se morebiti zdi na prvi pogled, da je vse bleščeče, da ti je vse dano, vse na voljo, da je tako, kot v kakšni pravljici, da se vse konča s srečnim koncem… Ne, je vse prej kot to. To še kako občutijo tudi vsi tisti, ki se v to ali ono monarhijo priženijo. V tem primeru v britansko, na vrhu katere je bila dolga leta kraljica Elizabeta. Še kako je to na svoji koži občutila prezgodaj umrla princesa Diana, podobno tudi prinčevi soprogi, princesi Kate in še bolj Meg. In seveda pisec te pretresljive knjige princ Harry.
Prvo kar občutiš ali začutiš ob prebiranju te (zdi se, da iskrene) izpovedi je to, kako nesvobodno je biti član kraljeve ali kraljičine družine. Ne le zaradi lažnivih medijev, vseh tistih, ki s fotoaparati prežijo nate na vsakem koraku, ampak tudi zaradi spletk znotraj stavb, kjer kralji, princese in osebje živijo in upam si zapisati tudi nenehne tekmovalnosti, kdo bo koga.
Kot drugo pa, jaz se tega ne grem.
Ob prebiranju te izvrstne knjige šele spoznaš, kako lepo je pravzaprav življenje nas navadnih zemljanov in kako vse drugačne ali nasprotno od tega je življenje nekega rezervnega princa, ki ve, da bo le po kakšnem nesrečnem dogodku prišel do prestola. Spoznaš, da se ujet v kletko nesvobode, neumnih pravil, neiskrenosti in laži ne moreš spopasti z življenjem. Lahko se le in preprosto temu povsem podrediš, ali pa zboliš in na koncu monarhiji pomahaš v slovo.
Ta knjiga je zgodba življenja, kakršnega si želijo resnično zelo redki, pa še tisti po mojem zelo nevedni. Rezervni princ Harry se je rešil, sebe in svojo mlado družino, marsikdo, ki ga spremljamo v navideznem blišču slave in bogastva, se ni. Z njimi sočustvujem. Harry, srečno!
Powered by Contextual Related Posts
