Naš največji biser med visokogorskimi jezeri je Krnsko jezero, ki vas s svojo nepozabno lepoto vabi iz prenatrpanega vsakdanjega vrvenja v nedrje naših alpskih vršacev. Če menite, da je to za vas nedosegljiv cilj, si boste morda premislili, če povemo, da ne gre za zahtevno alpsko turo, ki vas pelje po prepadnih stenah, ampak za prijeten dvoinpolurni pohod po udobni mulatjeri.
Zato to ni pohod le za gorske navdušence, ampak tudi za neizkušene planince in je celo kot nalašč za družinske izlete. Pot je namreč primerna tudi za otroke. Morda jih boste s čudovitimi pogledi na bližnja pogorja in na prelepo Krnsko jezero na koncu poti navdušili nad planinarjenjem in se bodo vse življenje radi vračali v te naše gorske kotičke, ki bogatijo vsakega, ki se s spoštovanjem poda v ta raj.
Ta stara utrjena vojaška pot je ostalina prve svetovne vojne, saj je fronta potekala prav po krnskem pogorju. Zato je tu mogoče še danes najti ostanke orožja, pribora in drugih predmetov, ki so jih za sabo pustili vojaki, ko so zapuščali utrjene podzemne bunkerje.
Krnsko pogorje. Vir: Brane Blokar.
Dostop je mogoč po dveh poteh
Do Krnskega jezera je mogoče priti iz dveh smeri. Prvi dostop je iz doline Lepene, od koder se pot vzpenja zložno, brez hudih strmin in skoraj ves čas po senci, tako da bo pot prijetna tudi v sončnem dnevu. Do koče pri Krnskem jezeru boste po mulatjeri hodili manj kot tri ure, lahko pa tik pred kočo skrenete na odcep proti Dupeljskemu jezeru, ki je skrito obiskovalcem in ga redkokdo obišče. Nagradilo vas bo s pravo gorsko idilo.
Drugi dostop je daljši. Podobno kot iz Lepene se od doma pri Savici podate na mulatjero do Komne, potem pa mimo koče pri Bogatinu in čez Bogatinsko sedlo pot nadaljujete do Krnskega jezera. Tudi ta pot je zložna in lahka, traja pa več kot pet ur.
Krnsko jezero na nadmorski višini 1391 metrov je mogočno, dolgo okoli 400 metrov, široko 150 metrov in kar globoko, do 16 metrov. Oklepata ga visoki gori – Lemež in Šmohor. Na njegovih bregovih se lahko odpočijete, razvežete nahrbtnik in si privoščite malico od doma, lahko pa se okrepčate v bližnji koči.
Naša gorska jezera niso dom ribam, a so jih v Krnsko jezero prinesli leta 1928, in ker niso avtohtona vrsta, rušijo biotsko ravnovesje. Skrb zbuja tudi onesnaženost jezera, zato ne puščajte smeti za sabo in s svojimi dejanji ne škodite življu v naših gorah.
Krsnko jezero, pogled z zahodne smeri. Vir: Bojan Marušič.
Dvatisočak Krn
Pri Krnskem jezeru vas lahko zamika, da pot nadaljujete na Krn, kjer tik pod vrhom stoji koča. Če imate dovolj kondicije, je to čudovita nadgradnja izleta, razgledi so enkratni. V koči na Krnu lahko prenočite, a če se odločite za to varianto, morate v nahrbtnik dodati še nekaj stalnih pripomočkov: svetilko, rokavice, toplo oblačilo, saj se vreme v gorah neverjetno hitro spremeni – iz sonca v dež, meglo ali celo led in sneg. To sem pred leti doživela prav na Krnu. Z očetom sva prespala v koči pod vrhom in naslednje jutro presenečena ugotovila, da je čez noč zapadlo kar nekaj snega. Pri ohladitvi tudi zaledeni vrhnji sloj na jeklenicah in skale zaledenijo po površini in rokavice res pridejo prav.
Krnsko jezero je tako lahko končni cilj in krasen enodnevni pohod, lahko pa je spodbuda za dodatno nabiranje kondicije in nadaljnje raziskovanje poti po našem prelepem gorskem svetu.
Powered by Contextual Related Posts
