Indeks cen hrane, ki ga vodi Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), je junija znašal 120,6 točke, kar pomeni, da se cene hrane v povprečju od meseca maja niso spremenile.
Po tistem, ko so svetovne cene hrane pred dobrima dvema letoma dosegle rekordno visoke vrednosti, se je hrana vztrajno cenila. Letos se je trend sicer nekoliko obrnil, saj se cene že nekaj mesecev počasi dvigajo. Kljub okrepitvi pa je indeks še vedno ostal za 2,1 odstotka nižji kot pred enim letom in 24,8 odstotka pod najvišjo vrednostjo, ki jo je dosegel marca 2022.
Gibanje cen hrane znotraj posameznih kategorij je junija zaznamovala občutna podražitev rastlinskih olj, sladkorja in mlečnih izdelkov. Na drugi strani so se cene žit nekoliko spustile, cene mesa pa so ostale stabilne.
Gibanje svetovnih cen hrane po kategorijah. Vir podatkov: FAO.
Žita so se junija pocenila za okrogle tri odstotke, s čimer so cene dosegle za devet odstotkov nižje vrednosti kot junija lansko leto.
Padec cen pšenice je bil večinoma posledica sezonskega pritiska zaradi žetvenih opravil na severni polobli. Nekoliko boljši proizvodni obeti v nekaterih glavnih državah izvoznicah, vključno s Kazahstanom in Ukrajino, so skupaj z uvedbo začasne prepovedi uvoza v Turčiji prav tako prispevali k blažjemu padcu cen.
Junija so se znižale tudi izvozne cene koruze, saj so se žetve v Argentini in Braziliji nadaljevale, proizvodnja v obeh državah pa naj bi bila zdaj večja od prej predvidene. Medtem so se junija znižale tudi svetovne cene ječmena in sirka. Indeks cen riža je junija zabeležil skromen mesečni upad, kar je v veliki meri odražalo na splošno mirne trgovinske dejavnosti.
Junija so se znižale tudi izvozne cene koruze. Vir slike: iStock.
Rastlinska olja so bila prejšnji mesec za 3,1 odstotka dražja, kar pomeni, da so cene dosegle najvišjo raven od marca 2023.
Po dveh mesecih zniževanja cen palmovega olja, so se cene junija ponovno okrepile, k čemur je prispevalo predvsem oživljanje svetovnega uvoznega povpraševanja zaradi večje cenovne konkurenčnosti. Medtem so se svetovne cene sojinega in sončničnega olja še naprej zviševale, k čemur sta pripomogla močno povpraševanje v sektorju biogoriv v Ameriki in zmanjševanje izvoznih možnosti v črnomorski regiji. Kar zadeva ogrščično olje, so mednarodne cene junija ostale praktično nespremenjene.
Rastlinska olja so bila prejšnji mesec za 3,1 odstotka dražja. Vir slike: Getty.
Cene mesa se prejšnji mesec bistveno niso spreminjale, medtem pa so bile za 1,8 odstotka nižje kot pred letom dni.
Perutninsko meso se je pocenilo, predvsem zaradi velike ponudba iz nekaterih vodilnih držav proizvajalk. Nasprotno pa so se cene ovčjega mesa znatno zvišale zaradi še vedno velikega uvoznega povpraševanja in kljub izdatni izvozni oskrbi, saj so kmetje zaradi nenavadno suhih razmer v nekaterih delih Avstralije začeli likvidirati svoje črede.
Medtem so se mednarodne cene prašičjega mesa rahlo zvišale zaradi enakomernega uvoza, ki ga je dodatno podpirala sezonsko aktivna notranja prodaja, zlasti v Severni Ameriki. Svetovne cene govejega mesa so ostale na splošno stabilne, kar je odražalo razmeroma dobro uravnotežene svetovne pogoje povpraševanja in ponudbe.
Cene mesa se prejšnji mesec bistveno niso spreminjale. Vir slike: iStock.
Mlečni izdelki so se junija podražili za 1,2 odstotka in s tem dosegli za 6,6 odstotka višjo ceno kot prej letom dni. Pri tem izstopa maslo, saj so cene dosegle najvišjo raven v zadnjih dveh letih. K temu je pripomoglo povečano svetovno povpraševanje in sezonsko oslabljena dobava mleka v zahodni Evropi. Na cene masla so vplivale tudi nizke zaloge v Oceaniji, ki so sovpadale z najnižjo točko proizvodnje mleka v regiji.
Nasprotno so se cene sira nekoliko znižale, predvsem zaradi upočasnitve svetovnega uvoznega povpraševanja.
Sladkor je pred časom doživel rekordno visoko rast cen. Vir slike: Financial Express.
Sladkor, ki je v prejšnjem letu negativno presenetil s svojo rekordno podražitvijo, se je junija po treh zaporednih mesečnih padcih ponovno podražil. Kljub temu so cene ostale za 21,6 odstotka nižje kot v istem času lani.
Junijsko zvišanje so povzročili predvsem slabši rezultati žetve v Braziliji od pričakovanih, kar je povečalo zaskrbljenost glede morebitnega vpliva dolgotrajnih suhih vremenskih razmer na proizvodnjo sladkorja v prihodnjih mesecih.
K splošnemu pritisku na rast svetovnih cen sladkorja so prispevale tudi neredne monsunske padavine v Indiji, skupaj z znižanjem napovedi pridelka v Evropski uniji, ki ga je delno izravnala oslabitev brazilskega reala v primerjavi z ameriškim dolarjem.
Powered by Contextual Related Posts
