Slovenija je bogata z vodnimi viri, imamo veliko jezer, rek, bajerjev, primernih za kopanje v poletni vročini in ohladitev v naravnem okolju. V okolici Kranja, na Bobovku, je čudovit naravni rezervat glinokopnih bajerjev oziroma jezerc, ki je priljubljeno naravno kopališče s toplo in čisto vodo.
Gre za majhno območje, a na srečo ohranjeno v prvotni obliki, z bogatim ekosistemom in številnimi ogroženimi in redkimi živimi bitji, tako da je kopanje v teh bajerjih res prvinsko doživetje. Na bregovih treh bajerjev: Čukove jame, Krokodilnice in Ledvičke se tako poleti v senci dreves lahko naužijejo neokrnjene narave in se v prvem, se pravo v Čukovi jami, kjer je edino dovoljeno kopanje, ohladijo v prijetni vodi obiskovalci vseh starosti – od najmlajših do najstarejših.
Bogastvo biotske raznovrstnosti se ponuja na dosegu rok
Ker je območje zavarovano in ima status naravnega rezervata državnega pomena, na srečo ni večjih posegov v ta prostor in lahko obiskovalci živali, katerih večina je zaščitenih, vidijo čisto od blizu. Po bregovih se sprehajajo labodi, na vodi pristajajo in vzletajo race, nad vodno gladino plešejo kačji pastirji vseh barv in še in še, zadnjič pa sem se med plavanjem v Čukovi jami razveselila, ko sem v trstičju ob bregu bajerja opazila našo najmanjšo čapljo – čapljico ali malo bobnarico.
V trstičju na bregovih bajerja domujejo čapljice. Vir slike: Wikipedia.
Ta dragoceni neokrnjeni del mokrišča nudi zavetje okoli 150 vrstam ptic, 11 vrstam rib, 17 vrstam vodnih hroščev, več kot 40 vrstam metuljev pa malim sesalcem in še vrsti drugih. To je edini naravni rezervat v kranjski občini.
Narejeni niso niti večji posegi v prostor, namenjeni za kopalce in dostop v vodo, razen lesenega pomola, vendar se da kljub temu brez težav priti v vodo in iz nje. Upajmo, da takšno prvobitno stanje Bobovških bajerjev ostane še naprej, saj so bile slišati tudi nekatere težnje po preureditvi in pozidavi tega območja, kar bi pomenilo katastrofo za ta naravni rezervat in vse tamkajšnje domorodne rastlinske in živalske vrste. Povsem umestna je zato peticija proti uničenju tega prvobitnega okolja.
Bajerji nastali po opustitvi opekarne
Bajerji so nastali na umeten način. Na območju današnjih bajerjev je v začetku 20. stoletja delovala opekarna Ivana Zabreta, Čukovega Ivana, kot so mu rekli po domače, saj so tu kopali zemljo, bogato z glino. Konec prejšnjega stoletja so opekarno opustili, glinokope pa je zalila voda.
V tem opuščenem in mirnem okolju so si poiskale zavetje številne ogrožene rastlinske in živalske vrste. Ker je stanje biotske raznovrstnosti na celotnem območju Slovenije že zelo načeto, postajajo tudi tako majhni habitati, kot so Bobovški bajerji, izredna dragocenost.
Izjemne najdbe fosilov rib in mamuta
Na območju Bobovških bajerjev so našli zelo stare fosilne ostanke iz predzadnje ledene dobe. Leta 1965 so tu našli prvo najdbo vrste rib kleničev, ki še danes živi v Evropi, najdba pa je stara 180.000 let. Iz tega obdobja naj bi bilo tudi okostje mamuta, ki so ga prav tako našli na tem območju.
To z glino bogato območje bajerjev je privabilo tudi naseljence v poznoantični dobi, saj so odkrili ostanke naselbine iz tega obdobja. Verjetno je prebivalce privabila glina, saj najdeni predmeti iz tega davnega obdobja kažejo na to, da so na tem prostoru takratni prebivalci žgali glino.
Taka idila pričaka kopalce Bobovških bajerjev. Vir slike: had blog.
Zdravilna glina
Voda je v teh bajerjih zaradi nasičenosti z glino motna, kar bi lahko kakšnega kopalca odvrnilo od tega, da se poda v vodo, vendar skrbni pregledi vode kažejo, da je čista in primerna za kopanje. Glina ima celo pozitiven vpliv na kožo in zdravje.
Veliko ljudi pride k Čukovi jami prav zaradi zdravilnosti gline. Ob vodi se premažejo z njo po vsem telesu ali po delih telesa, kjer čutijo težave, in jo pustijo delovati, čez čas pa jo sperejo s sebe tako, da zaplavajo v tem bajerju. Glede na to, da je vsako leto videti na določenem delu obale ljudi, ki se mažejo z glino, vse kaže, da pozitivno učinkuje. Sicer pa je že brez tega učinek prvobitne narave na počutje tukaj ob Bobovških bajerjih tako blagodejen in izkušnja toliko bogatejša kot v kakšnem prenatrpanem mestnem kopališču, da sem vsakič znova hvaležna za ta obvodni kotiček, ki te okrepi in napolni z življenjsko energijo.
Powered by Contextual Related Posts
