Bilanca, da te kap
Ob vseh napovedih, obljubah in zavezah, kako bo pod taktirko te vlade vse drugače, vse boljše, vse pravičnejše, kaj vse bodo reformirali, se po dveh tretjinah mandata ne moreš znebiti občutka, da je bilanca uresničenih napovedi in obljub v nekaterih zadevah skromna, kar ni najhuje, huje je, da meji na pravo katastrofo. Ko nič drugega ne ostane in ni kaj dobrega povedati ali pokazati, začnejo vladajoči s podrejenimi mediji »nabijati« po eni in isti zgodbi, ki jo poslušamo že vse od osamosvojitve naprej. Po Janezu Janši. Ne le, da ga vlačijo po sodišču v zadevi Trenta, ki je vsakemu, ki se vsaj malce spozna na nakupe in prodaje nepremičnin (v tem smo Slovenci prvaki), da gre za čisto navadno sodno farso, ki se odvija pred našimi očmi in se vleče že dobro desetletje.
Po drugi strani pa se dogaja zelo nevarni sodni proces proti mafiji poznani pod imenom Kavaški klan. Ko prisluhneš izpovedi tožilke in vsem napakam, ki naj bi se dogajale v povezavi z njenim varovanjem, dobiš občutek, da v vrhu policije vlada prava anarhija. Ali pa niti vleče kakšen šerif, ki mu nihče nič ne more ali si ne upa. Kajti biti o nepravilnostih opozorjen že dobro leto in nič narediti, ni nič drugega kot to, da je čas, da se zamenja vrh policije, minister in tisti, ki pravi, da ljudi meče čez ramo. Saj veste, kdo to je, mar ne? On, ki se je po slabih treh letih spet odločil, da bo malo plesal, pa po svoji že utečeni navadi ne dela drugega, kot da s prstom kaže na krivdo svojih predhodnikov. Vmes pa partnerka objavlja svoje filmske »izlete« v javne ustanove, tudi šole ter pred dejstva postavlja ravnatelje, ki se seveda pod bremenom, ki jim ga naloži, raje uklonijo. Kakopak na račun otrok. Kar je najmanj sprevrženo.
Ko nimajo nič drugega več v rokah, želijo vladajoči iz naftalina potegniti že davno zaprašenega »aduta« iz rokava, oboroževanje Slovenije v času osamosvojitve, ko smo tudi zaradi nepremišljene odločitve takratnega vodstva leve slovenske politike s takratnim predsednikom predsedstva na čelu, ostali skorajda brez orožja.
Medtem, ko je svobodašem in tranzicijski levici dovoljeno vse, tudi kakšno po svoje branje zapisnikov, vse v smeri tega, da kdo od njihovih pride do denimo asfalta, in medtem, ko niti trznejo ne, ko na kakšni nespodobni naslovnici tednika Mladine koga od politikov desnice prikazujejo kot nacista, zazvonijo vsi alarmi, tečejo solze, ko se kaj podobnega zgodi na kakšni desničarski ali strankarski reviji na njihov račun. Tako kot niti ne trznejo, še manj ukrepajo, ko priznana pesnica z navidezno satiro zlije na tone gnoja nad uglednega novinarja, zgodovinarja Jožeta Možino. Kje pa, še nagradijo jo, potem ko leto in več pridno iščejo način, kako izigrati zakonodajo, da ji lahko vrnejo denar, ki se mu je pred leti sicer javno odpovedala. Tako je to pri nas, da se za različne ljudi uporabljajo dvojni vatli.
Ta čas spremljamo tudi nastope predsednika vlade v naših medijih. Pravzaprav ne v naših, ampak v medijih, ki so si jih svobodaši podredili. Njemu denimo na javni RTV okoli 70 minut, opoziciji nekaj malega. Ni čudno, da kdo vabilo odkloni. Ni čudno tudi, da se vse bolj množično prebuja tudi razočarano ljudstvo, enkrat v središču Ljubljane, drugič v Mariboru, tretjič pred sodno stavbo v Celju. A tudi tu mediji, ki delujejo pod taktirko svobodašev, uporabljajo dvojne vatle. Ko so v času protestov proti prejšnji vladi ustvarjali novo ime, so vsakodnevno v vseh osrednjih medijih poročali o kolesarjih, pa Niki denimo, danes, ko ulice zasedajo Ruparjevi in Janševi podporniki, pa boste kakšno novico o tem težko prebrali, če že, pa na moč kritično obarvano. Prva dama parlamenta, ki je podpirala proteste, ko se je protestiralo proti prejšnji oblasti, in ki je obljubila, da jih bo tudi v času vladavine svobodašev, je zdaj zgrožena, ker si ljudje upajo oditi na proteste. Dvojna merila.
Medtem pa, namesto, da bi vsi tisti, ki jim ta oblast, ki ima slabo bilanco realiziranih napovedi in obljub, stopili skupaj, še vedno sedijo vsak v svojem peskovniku in se kot mali otroci prepirajo, kdo bo v roke vzel lepšo igračo in bolj popljuval drugega. Morebiti pa se vendarle prebudijo in se kdo pridruži ideji staroste slovenske politike Lojzetu Peterletu in zagrize v trd oreh, kako skupaj spraviti sprto desno sredino. Kajti, če do tega ne bo prišlo, se lahko že sedaj sprijaznimo, da nam bodo tudi v naslednjem mandatu vladali taki nesposobneži kot nam sedaj. Tega si pa res ne želimo, kaj ne?
Powered by Contextual Related Posts
