Naprej na vsebino

Bo Sloveniji tokrat uspelo počrpati zagotovljena sredstva?

V preteklosti je Slovenija, po uspešnih pogajanjih, vselej imela težave pri črpanju zagotovljenih sredstev. Tokrat bi se morali bolje pripraviti.  

Vlada je na seji konec preteklega tedna potrdila izhodišča za pripravo načrta za okrevanje in odpornost, ki bo z nanizanimi projekti in ukrepi podlaga za koriščenje sredstev iz evropskega svežnja za okrevanje po koronski krizi, ko bo ta sprejet na ravni EU.

Načrt za okrevanje in odpornost je nacionalni program projektov in ukrepov, za katere bo Slovenija namenila sredstva iz evropskega svežnja za okrevanje EU po koronski krizi, dogovorjenega na julijskem maratonskem večdnevnem vrhu EU.

Slovenija lahko iz celotnega svežnja po sedanjih ocenah računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev, a mora tako kot ostale članice za koriščenje sredstev pripraviti nacionalni načrt, ki bo s konkretnimi projekti podlaga za odločanje Evropske komisije in Sveta EU o izplačilih sredstev.

Preberite še:

Paket pomoči EU je napačen odgovor za Evropo

Prihodnost Slovenije v povezovanju

Sveženj, ki sicer še ni potrjen, saj mu mora zeleno luč prižgati še Evropski parlament, vključuje proračun unije za obdobje 2021-2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in novi sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. To naj bi bil evropski Marshallov načrt za spoprijem s koronsko recesijo.

Vlada načrt za okrevanje pričakuje do oktobrske seje

Ministrski zbor je sklenil, da je treba načrt za okrevanje in odpornost pripraviti za obravnavo na seji vlade v mesecu oktobru letos, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Slovenija lahko iz evropskih sredstev po sedanjih ocenah računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev.
Slovenija lahko iz evropskih sredstev po sedanjih ocenah računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev.
Vir slike: Maryna Yazbeck, Unsplash

Pri pripravi obravnavanih predlogov so bila sicer upoštevana priporočila Evropske komisije Sloveniji k nacionalnemu programu reform, poročilo o razvoju 2020 Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, Ekonomski pregled za Slovenijo 2020 Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter številni nacionalni strateški dokumenti.

Načrt za okrevanje in odpornost bo temeljil na izboljšavah trga dela, izboljšavah zdravstvenega sistema, sistema socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe, izboljšavah finančnega in fiskalnega sistema ter zmanjšanju administrativnih ovir, so poudarili v vladi. V okviru naložb bodo podprte tiste, ki izboljšujejo delovanje posameznih sistemov, predvsem na področjih zdravstva, dolgotrajne oskrbe, infrastrukture, na področju okolja in prometa, naložbe na ostalih področjih ter naložbe, ki zagotavljajo trajnostni, zeleni in digitalni prehod, podporno okolje za podjetja, podporo turizmu in kulturi, podporo raziskavam, razvoju in inovacijam. Osrednji cilj je krepitev odpornosti in trajnostnega razvoja Slovenije.

Dodatno črpanje evropskih sredstev

Predstavniki vlade so se 20. avgusta na Brdu pri Kranju sestali z župani na temo črpanja evropskih sredstev. Pojasnili so, da ima Slovenija do leta 2030 prek treh različnih mehanizmov na voljo 12 milijard evrov, so poročali pri STA. Župani, ki jih posebej veselita obljubljena debirokratizacija in boljša komunikacija, pa so izpostavili konkretne težave pri pripravi projektov.

Kot je po posvetu povedal minister za razvoj, strateške projekte in evropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač, so na voljo sredstva treh oziroma štirih mehanizmov ali finančnih okvirov. Med drugim je do konca leta 2023 treba počrpati še 1,8 milijarde evrov iz iztekajoče se finančne perspektive in 312 milijonov evrov iz sklada za okrevanje.

V zvezi s slednjim bodo po Černačevi napovedi do konca septembra spremenili obstoječi operativni program in omogočili podlage za čimprejšnje črpanje sredstev, predvsem za področja krepitve zdravstvenih sistemov, oskrbe starejših, zaposlovanja mladih in ohranjanja delovnih mest ter za zagotavljanje obratnega kapitala podjetjem.

Minister za razvoj, strateške projekte in evropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač je povedal, da so na voljo sredstva treh oziroma štirih mehanizmov ali finančnih okvirov.
Minister za razvoj, strateške projekte in evropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač je povedal, da so na voljo sredstva treh oziroma štirih mehanizmov ali finančnih okvirov.
Vir slike: Twitter

V naslednji sedemletni finančni perspektivi bo Sloveniji na voljo 4,5 milijarde evrov, v kar je vključenih 350 milijonov evrov dodatno izpogajanih kohezijskih sredstev za zahodno regijo, kjer je bil izpad v koronski krizi največji.

Tretji sveženj sredstev sestavlja 5,5 milijarde evrov iz sklada za okrevanje in krepitev odpornosti, ki jih je treba porabiti do konca leta 2026.

Tako bo Slovenija v desetih letih imela na razpolago 12 milijard evrov, od tega 3,6 milijarde evrov posojil.

Velika priložnost = velika odgovornost

»Z župani smo se strinjali, da je pred nami velika priložnost, predvsem pa velika odgovornost, da s temi sredstvi nadoknadimo zamujeno in opravimo potrebne strukturne reforme, ki bi morale biti že v preteklosti opravljene, ter izvedemo projekte na številnih področjih,« je poudaril Černač. Poleg že omenjenih prioritet pa je izpostavil še zeleno in digitalno preobrazbo.

Ministrstva so že posredovala za 10,8 milijarde evrov pobud za naložbe, občine pa za 11 milijard evrov. Na vrsti je evalvacija oziroma pregled vseh projektov z vidika možnosti njihove umestitve v enega od omenjenih finančnih okvirov.

Posveta so bili veseli tudi župani, pri čemer so nekateri izpostavili konkretne probleme, s katerimi se srečujejo. Sicer pa so bili predvsem veseli obljub o debirokratizaciji, o poenostavitvi postopkov za pridobivanje gradbenih dovoljenj in o izboljšanju komuniciranja pri pripravi projektov ter odobritvi sofinanciranja.

Borut Sajovic: »Denar, ki je na razpolago, je treba koristno uporabiti, tako da bodo od njega nekaj imeli še naši vnuki.«
Borut Sajovic: »Denar, ki je na razpolago, je treba koristno uporabiti, tako da bodo od njega nekaj imeli še naši vnuki.«
Vir slike: Mojaobcina.si

Kot je povedal tržiški župan Borut Sajovic, je srečanje prineslo dobro, odprto in iskreno debato ter predstavitev problemov po občinah in regijah. Zadovoljen je, da je največ denarja predvidenega za konkretne projekte, kot so ceste, železnice in druga infrastruktura, in ne za kakšne mehke vsebine, strategije, vizije, predavanja in podobno. »Denar, ki je na razpolago, je treba koristno uporabiti, tako da bodo od njega nekaj imeli še naši vnuki,« je poudaril.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Podjetje – kaj je dobro vedeti pred ustanovitvijo?

Imeti podjetje je verjetno želja marsikaterega posameznika. Toda eno plat predstavlja, ko to gledamo v različnih filmih in si naredimo...

Prijava na e-novice