Pred 100 leti v Slovencu

Slovenec že od leta 1873 poroča o političnih dogajanjih pri nas in v tujini. Konec poletja, pred natanko stotimi leti, je poročal o burnem dogajanju med Orli in Sokoli, o aktualnem problemu Koroške, prav tako pa se ni bal predstaviti druge in manj znane plati britanskega »junaštva« v povezavi z angleškimi povojnimi (tako imenovanimi) mirovnimi prizadevanji.

Novi spori med Orli in Sokoli

22. avgusta 1920 se je v Brezovici pri Ljubljani odvijala sokolska vrtna veselico s plesom, h kateri je časopis »Slovenski Narod« vabil in klical z besedami: »Pridite vsi na Brezovico, ker se vrši manifestacija v eni izmed najbolj klerikalnih občin, kjer se ima Sokol boriti proti svojemu največjemu neprijatelju Orlu.«

Slovenec je pokritiziral te nepremišljene in napihnjene besede, češ da bi Sokol kot narodna organizacija moral videti svoje največje nasprotnike v Italijanih in v Nemcih, in ne v Orlih. Le nekaj dni pred tem se je v Škofji Loki zgodil napad na Orle, vračajoče se s fantovskega večera, katerega sta se udeležila tudi zastopnika ameriških Slovencev in hrvaških organizacij.

Napadalci so Orle napadli v temi in s kamni. Slovenec je brez obtoževanja zapisal: »Ne trdimo, da so naročili napad Sokoli, na vsak način napadalci niso bili Orli, ne komunisti, ker le teh ni v Škofji Loki, na vsak način torej fantje, ki stoje blizu sokolskih vrst in pod njihovim vplivom.«

Dodali so, da bi uradno sokolstvo moralo tovrstne napade javno obsoditi, a jih namesto tega krije z molkom, zatorej je težko upati na poboljšanje sokolskega vedenja. Takoj zatem je neobrzdane Sokole primerjal z Orli, ki nikoli ne napadajo drugih in se za razliko od Sokolov smejo opravičeno imenovati za »kulturno organizacijo«, saj ne psuje, ne kamenja in ne meče gnojnice.

Strogi režimi v plebiscitnem ozemlju

1. septembra 1920 je Slovenec pisal o novem razglasu prebivalcem plebiscitnega ozemlja, ki ga je izdala plebiscitna komisija na Koroškem: po 10. septembru 1920 se bo od vseh oseb, ki redno prebivajo v plebiscitnem ozemlju, zahtevalo, da povsod nosijo s sabo osebne izkaznice, ki jih bo izdelal in potrdil okrajni svet, do 10. septembra pa si jih bodo morali zagotoviti vsi, ki so starejši od desetih let.

Razglas je vseboval nekaj pojasnil:

a) osebne izkaznice niso potni listi;

b) zapečatiti jih mora okrajni svet, ki ga je postavila medzavezniška plebiscitna komisija;

c) oseba, ki spremeni bivališče iz enega glasovalnega okraja v drugega, mora v dveh dneh to sporočiti okrajnemu svetu, za »spremembo bivališča« pa se smatra že, če je kdo odsoten od doma samo tri dni;

d) če okrajni svet koga »smatra za nevšečnega,« to »pripomnijo« na zadnjo stran osebne izkaznice.

Od oseb, ki želijo potovati preko pasa II (B) v pas I (A), se zahteva, da svoje potne liste pošljejo v vpogled plebiscitni komisiji. Osebe, ki prihajajo iz Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev preko pasa I (A) v pas II (B), morajo svoje potne liste izročiti v vpogled pri avstrijskem delegatu. Medzavezniška plebiscitna komisija je sklenila, da se po 10. septembru 1920 v plebiscitnem ozemlju ne sme razobešati ali uporabljati nobenih zastav katerekoli narodnosti, razen tistih, ki jih uporabljajo člani komisije.

Druga plat zgodovine

2. septembra 1920 je Slovenec objavil vest o zvezi podjarmljenih narodov, ki je s pomočjo svojih evropskih zastopnikov poslala protestno pismo Lloydu Georgu, takratnemu Predsedniku vlade Združenega Kraljestva, v Lucern. Pismo se je nanašalo na Versajsko mirovno pogodbo, podpisano junija 1919, in izjavljalo: »Od irskih, indijskih, egipčanskih in mohamedanskih članov naše zveze, za katero stoji več sto milijonov vsled britskega pritiska podjarmljenih ljudi, smo pooblaščeni, da zahtevamo od Vas jasno izjavo, ali in kako boste opravičili vsa nečloveška in despotična dejanja, ki so jih pred kratkem izvršili v Indiji, Turčiji, Egiptu in v Mezopotamiji britski častniki in vojaki, ne da bi se pri tem ozirali na Vaše svečane obljube.«

Pismo opozarja na pogodbo Društva narodov, ustvarjenega leta 1920 z namenom, da zagotovi mednarodni mir. Omenjena ozemlja so namreč tudi po prvi svetovni vojni ostale pod britansko oblastjo, njihova ljudstva podrejena in izkoriščana, neodvisnost od Britanskega imperija pa so kljub povojnih svobodomiselnim obljubam Britancev pridobila šele pozneje v 20. stoletju.

Zanimivo je, da so si pisci Slovenca kljub naraščajoči britanski moči v Evropi že leta 1920 drznili pisati o drugi plati britanskega sicer zmerom čaščenega delovanja v povezavi s svetovno vojno.