Naprej na vsebino

Kakšna bo nova, zakaj je stara, minimalna plača manjša od 700 evrov?

Minimalna plača za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020, znaša 940,58 evrov bruto, kar teoretično zaposlenemu prinese 700 evrov neto.

Novela zakona o minimalni plači je bila na predlog Levice sprejeta konec leta 2019, in sicer brez soglasja socialnih partnerjev. Delodajalci že ves čas trdijo, da so spremembe nepremišljene ter bodo prizadejale hud udarec posameznim podjetjem in panogam, zaradi višjih cen, v katere naj bi se prelile, pa tudi ranljivim posameznikom. Na drugi strani sindikati vztrajajo, da bodo novosti prinesle pozitivne ekonomske, socialne in družbene učinke.

Novela je z letošnjim letom znesek minimalne plače zvišala z 886,63 na 940,58 evra bruto. Hkrati je začela veljati spremenjena definicija minimalne plače, po kateri so iz nje izločeni vsi dodatki.

Preverite tudi:

Kolektivna pogodba določa pravice, ki bodo upoštevane v pogodbi o zaposlitvi

Za preživetje je potrebno delati na črno?

Sindikati ugotovili, da njihov dvig minimalne plače škoduje najnižje plačanim

S prihodnjim letom se bo pri izračunu minimalne plače uporabljalo že nova formula.
S prihodnjim letom se bo pri izračunu minimalne plače uporabljalo že nova formula.
Vir slike: alkemade, Pixabay

S prihodnjim letom pa se bo pri izračunu minimalne plače uporabljalo še novo formulo, in sicer bo moral najnižji prejemek za poln delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Na drugi strani pa je uveljavljena zgornja meja minimalne plače, tako da izračunanih minimalnih življenjskih stroškov ne bo smela presegati za več kot 40 odstotkov.

Na račun manjši znesek od minimalne plače

Minimalna plača je najnižji znesek, ki ga delavec dobi za delo v polnem delovnem času. Minimalna plača pa ni enaka najnižjemu znesku, od katerega morajo biti obračunani prispevki za socialno varnost. Ta je za leto 2020 določen v višini 975,30 evrov. Razlika je 34,72 evrov, pojasnjujejo na spletnem portalu racunovodja.com.

Ta razlika vpliva le na obračunavanje in plačevanje prispevkov. To pomeni, da delodajalcem razlike do najnižje osnove ni treba prišteti k bruto plači v enakem smislu kot to velja za dodatke. Povedano drugače: zaradi te razlike se delavčeva bruto plača za izplačilo ne spremeni. Zaradi obračunanih prispevkov pa ta razlika posredno vpliva na delavčevo neto plačo, še navaja portal.

Prispevki, izračunani od razlike med minimalno plačo in najnižjo osnovo za obračun prispevkov, bremenijo delodajalca in delavca, in sicer: prispevki za PIZ (15,50 odstotkov) in ZZ (6,36 odstotkov) bremenijo delodajalca, prispevki za ZAP (0,14 odstotka) in SV (0,10 odstotka) pa delojemalca. Zaradi teh prispevkov neto minimalna plača ne doseže 700 evrov.

Prispevki, izračunani od razlike med minimalno plačo in najnižjo osnovo za obračun prispevkov, bremenijo delodajalca in delavca.
Prispevki, izračunani od razlike med minimalno plačo in najnižjo osnovo za obračun prispevkov, bremenijo delodajalca in delavca.
Vir slike: Steve Bussinne, Pixabay

Slovenija z najmanjšim razkorakom med minimalno in povprečno plačo v vsej EU

Leta 2000 je bilo razmerje pri 40,3 odstotka, leta 2010 pri 45,4 odstotka, lani pa že pri 50,6 odstotka, je v najnovejši analizi izračunal Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Poleg tega rast minimalne plače po letu 2009 presega rast produktivnosti.

Zakonsko urejeno minimalno plačo ima večina držav EU. Poleg Slovenije velja to še za 20 članic, v preostalih šestih državah pa se zakonsko določena minimalna plača ne nanaša na vse zaposlene oziroma se določa v pogajanjih s socialnimi partnerji.

Razmerje med najvišjo in najnižjo minimalno plačo med članicami EU z zakonsko ureditvijo je približno 1:7, v standardih kupne moči pa 1:3, so pojasnili v Umarju.

Na skrajnem zgornjem robu je v obeh primerih Luksemburg, na spodnjem pa pri minimalni bruto plači, izraženi v evrih, Bolgarija, v standardih kupne moči pa Latvija. V zadnjih 10 letih se je minimalna plača v standardih kupne moči najbolj povečala v Romuniji, v Grčiji pa se je celo malenkost znižala.

Slovenija je po rasti minimalne plače v osrednji skupini držav EU, kjer je lani minimalna plača znašala med 700 in 1050 evri. V tej skupini so še Portugalska, Grčija, Malta in Španija.

Razmerje med minimalno in povprečno bruto plačo se medtem v članicah EU, ki so hkrati tudi članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), giblje med 33,1 in 52 odstotkov. Najvišje razmerje glede na podatke za leto 2019, tako Umar, s 50,6 odstotka beleži prav Slovenija, sledi Francija. Najnižje razmerje ima medtem Grčija.

Izračun minimalnih življenjskih stroškov je nujno potreben, da se doseže enega izmed temeljnih ciljev zakonodaje na področju minimalne plače.
Izračun minimalnih življenjskih stroškov je nujno potreben, da se doseže enega izmed temeljnih ciljev zakonodaje na področju minimalne plače.
Vir slike: Juraj Varga, Pixabay

V ZSSS pozivajo k izračunu košarice minimalnih življenjskih stroškov

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so znova pozvali k novemu izračunu košarice minimalnih življenjskih stroškov. To je pomembno tudi zato, ker bo januarja 2021 začela veljati nova formula za izračun minimalne plače, ki predvideva, da bo višina te plače postavljena 20 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški, so opozorili.

V Sloveniji je bil namreč zadnji izračun košarice minimalnih življenjskih stroškov pripravljen leta 2017, zakon o socialno varstvenih prejemkih pa posodobljen znesek predvideva šele leta 2023.

V ZSSS so prepričani, da je treba do novega izračuna »z namenom izpolnitve zakonodajnih določb zakona o minimalni plači in povišanja minimalne plače na raven, ki omogoča dostojno življenje in pokrivanje tudi nepredvidenih izdatkov«, priti že v letošnjem letu.

Izračun minimalnih življenjskih stroškov je po njihovih besedah nujno potreben, da se doseže enega izmed temeljnih ciljev zakonodaje na področju minimalne plače, in sicer »izboljšanje materialnega položaja delavk in delavcev ter njihovih družin«. Hkrati poudarjajo, da bi kakršnemukoli spreminjanju omenjenega zakona, tudi glede usklajevanja mimo že opisanega, odločno nasprotovali.

S tem so se v ZSSS odzvali tudi na pozive delodajalcev, naj višina minimalne plače v prihodnjem letu zaradi koronavirusne krize ostane na ravni letošnje.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice