Kako je Švedska preživela brez karantene

Julija so mnogi trdili, da je Švedska storila hudo napako, ker ni »ugasnila« gospodarstva in izolirala državljane, kot so to storile druge države.

»Odločitev [Švedske], da nadaljuje z normalnim življenjem kljub pandemiji, bo povzročila naraščanje števila smrtnih žrtev, ne da bi ohranila svoje gospodarstvo pred škodo« je denimo poročal The New York Times.

Podobno so pisali številni drugi mediji, med njimi Politico in Financial Times, ki so trdili, da Švedska s takim ravnanjem verjetno ne bo dosegla gospodarske koristi.

Ekonomisti so predstavil jasno sporočilo: Švedska bo kljub nevarnemu pristopu do covida-19 utrpela gospodarske pretrese kot vsi ostali. In res je. Švedska ni uspela rešiti svojega gospodarstva pred rekordnim upadom po letu 1980. Toda, medtem ko je Evropa padla v globoko recesijo, Švedska ni.

Preberite tudi:

Kakšna bo nova, zakaj je stara, minimalna plača manjša od 700 evrov?

Nova realnost bo uničila banke, kot jih poznamo

Kaj kažejo številke?

V nasprotju z drugimi evropskimi državami je švedsko gospodarstvo v prvem četrtletju dejansko nekoliko raslo. Čeprav so rezultati v drugem četrtletju slabši, Švedska izstopa na določenih področjih.

»Ostro krčenje švedskega gospodarstva v drugem četrtletju potrjuje, da Švedska ni imuna na učinke virusa. Vendar pa kriza v prvi polovici leta ni bila tako huda kot v drugih evropskih državah,« je za Bloomberg dejal znani ekonomist David Oxley.

Medtem ko je koronska kriza v večini držav – po obsežnih ustavitvah javnega življenja -povzročila na stotine milijonov izgub delovnih mest in milijone zapiranj podjetij, podatki kažejo, da je švedsko gospodarstvo prizadeto veliko manj kot preostali del Evrope.

Švedska je sicer v drugem četrtletju zabeležila zgodovinski upad BDP-ja, a 8,6-odstotni padec predstavlja manj kot polovico upada v Združenem kraljestvu (-19,1 odstotka) in Španiji (-18,5). Mimogrede, Švedska je utrpela tudi manj smrtnih žrtev, pri katerih je bil prisoten covid-19, na prebivalca kot Španija in Združeno kraljestvo, čeprav sta se tako Španija kot Združeno kraljestvo, poslužili stroge karantene.

Padec BDP na Švedskem je precej blažji tudi od držav, kot so Portugalska (-14,1 odstotka), Francija (-13,8 odstotka), Belgija (-12,2 odstotka) in Italija (-12,4 odstotka) ter celo od Nemčije (-10,1 odstotka), ene od evropskih zgodb o uspehu s spopadanjem s covidom-19.

Na splošno je EU v drugem četrtletju zabeležila 11,9-odstotni padec BDP, približno 40 odstotkov višji od švedskega.

Je Švedska edina pravilno razumela virus?

Namesto da bi odredili karanteno, so na Švedskem šole ostale odprte, skupine ljudi pa se ves čas zbirajo v parkih, na bazenih, restavracijah in v barih. Švedska se je izognila velikim nenamernim družbenim posledicam karantene – povečanju prevelikega odmerjanja drog, zlorab v družini, samomorih in socialnim nemirom -, njihova strategija je virus, za razliko od drugih držav po vsem svetu, ukrotila.

Kritiki švedske strategije so mesece trdili, da »mehkejši« pristop Švedov ni pravilen. Kljub svoji politiki spodbujanja socialnega distanciranja – predvsem s prostovoljnimi ukrepi -, napovedi še vedno kažejo, da naj bi se BDP države leta 2020 zmanjšal za 7-10 odstotkov.

Seveda nikoli ni bilo vprašanje, ali bo švedsko gospodarstvo čutilo posledice. Gre za državo, ki je močno odvisna od izvoza, upadanje svetovnega povpraševanja pa je povzročilo gospodarske posledice, ne glede na to, kaj so naredili švedski voditelji. Vprašanje je bilo, koliko bo škodilo njihovemu gospodarstvu.

BDP pa je le polovica zgodbe. Morda še pomembneje, švedska strategija je pokazala, da lahko človeška družba kljub apokaliptičnim opozorilom modelarjev in medijev še vedno deluje v prisotnosti koronavirusa.

Medtem ko so modelarji napovedali, da bo do julija zaradi njihove politike umrlo 96.000 Švedov, danes (16. septembra) ta številka znaša manj kot 5851, kar je od sosednjih držav – Norveška (265), Finska (337) in Danska (663) – vendarle boljše, prav tako od Belgije (9930), Italije (35.633), in drugih. Številke okuženih s covidom-19 še naprej padajo. Smrti in hospitalizacije so se izravnale, poročila pa kažejo, da so v Stockholmu bolj ko ne – imuni.

Švedi še korak dlje

Švedska je bila po obsegu brezgotovinskih plačil že prej ena izmed vodilnih držav. Pandemija pa je še pospešila opustitev bankovcev in kovancev v državi.

Vodja švedske centralne banke Stefan Ingves je nedavno ugotovil, da nekateri mladi Švedi niti ne vedo več, kako izgleda gotovina. Toda po besedah vodje regulatorja, brezgotovinska prihodnost prinaša določena tveganja.

Prehod na digitalne transakcije sicer nudi številne koristi, vključno s preglednostjo, kar zelo otežuje pranje denarja in utajo davkov. Kaj pa se zgodi, če digitalna omrežja ugasnejo? Upoštevati je potrebno tudi tveganja kibernetskih napadov. Takšni dogodki lahko naredijo veliko več škode kot staromodni ropi bank, za Bloomberg poudarja Ingves, ki vztraja, da Švedska potrebuje zalogo gotovine, če »se luči ugasnejo«.

Danes so Švedi zaradi pandemije začeli še bolj opuščati gotovino. Brezkontaktno plačevanje, pravijo, je najprimernejši način plačila, saj predstavlja minimalno tveganje za zdravje. Švedska spletna banka Klarna ocenjuje, da je 73 odstotkov plačil s karticami svojih strank zdaj brezkontaktnih, medtem ko je bilo teh pred pandemijo 63 odstotkov. »Ljudje se nočejo dotikati denarja in računov ali celo pritiskati gumbov,« ugotavlja Klarna.

Po najnovejših podatkih gotovina predstavlja približno odstotek švedskega BDP. Za primerjavo, v ZDA je ta številka 8,2 odstotna, v evro območju 10,9 odstotna. Po julijski študiji, ki jo je izvedel Bankomat, približno tri četrtine Švedov, starih od 18 do 34 let, nikoli ne uporablja gotovine ali pa le redko.

Na Švedskem izumira tudi eden zadnjih »varuhov« gotovine – žepnina otrok. Po raziskavi, ki jo je junija izvedla Sifo, le 16 odstotkov švedskih otrok prejema žepnino v obliki pravih bankovcev in kovancev.

Zatorej – mnogi strokovnjaki morda ne želijo tega priznati, vendar se zdi, da je švedska strategija vedno bolj ekonomsko in znanstveno utemeljena.