Povsem novo študijsko leto na povsem nov način

Z roko v roki z naglim spreminjanjem epidemiološke slike se tudi zdravstveni ukrepi, ki sledijo trendom okužb, hitro menjujejo. Se študentje sploh lahko pripravijo na vse negotovosti v prihajajočem študijskem letu?

Novo študijsko leto je pred vrati in študentje so se znašli v podobni situaciji kot dijaki in osnovnošolci v zadnjem tednu avgusta. Čez nekaj dni se bodo začeli izvajati njihovi izobraževalni programi, a nihče si ne zna točno predstavljati, kako bo to dejansko izgledalo in kako se bo razvijalo. Čeprav so bile osnovne smernice za izvedbo študijskih programov že podane, bodo te prenehale veljati, čim se epidemiološka slika spremeni.

Preberite tudi:

Šola bo, ampak kakšna?

Takoj ustavite teroriziranje naših otrok v šolstvu!

Po katerem modelu bodo osnovnošolci začeli novo šolsko leto

Da bodo študijski programi izvedeni kombinirano preko spleta in v živo, je bilo rečeno že v začetku septembra – a kaj to pomeni? Taka določitev je študentom prinesla še več negotovosti, saj še vedno ne vedo, katere in koliko aktivnosti bo izvedenih v živo ter kdaj bodo potekale.

Kako naj usklajujejo študentsko delo s tako nepredvidljivim študijskim urnikom? Se jim splača poiskati stanovanje v univerzitetnem mestu in plačevati drage najemnine, ko pa je možno, da bodo imeli predavanja v živo le enkrat ali dvakrat tedensko?

16. septembra so bile objavljene smernice za zimski semester študijskega leta, ki sta ga pripravila Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju z Rektorsko konferenco Republike Slovenije, vsem slovenskim univerzam, Študentsko organizacijo Slovenije, z Visokošolskim sindikatom Slovenije in Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture v Sloveniji.

Opozorili so, da so smernice zgolj pripomoček visokošolskim zavodom za lažjo in konsistentno organizacijo dela v trenutnih epidemioloških razmerah, ter da je za pričakovati, da se bodo vsa pravila kmalu spremenila.

Kako bo potekal študij?

Ob trenutni epidemiološki situaciji se študijska dejavnost organizira v živo, če je pri izvedbi mogoče zagotoviti dosledno upoštevanje priporočil NIJZ, pri čemer imajo prednost vaje in seminarji oz. programske vsebine, pri katerih sodelujejo manjše skupine študentov.

V uradnih smernicah je zapisano, naj se »študentom/-kam, ki se zaradi osebnih zdravstvenih omejitev /…/ predavanj ne morejo udeležiti v živo, /…/ omogoči drugačne oblike dostopa in sodelovanja v študijskem procesu.« To se sliši pošteno in solidarno – in vendar se vsi sprašujemo, kaj naj bi ta abstraktna smernica pomenila v praksi?

Bodo vse fakultete v živo predvajale ali snemale in objavljale vsa predavanja? Bodo poskrbele, da bodo vsi njihovi študentje imeli dostop do opreme, s katero bodo lahko sledili študijskemu procesu? Tehnološki razvoj fakultet in zagotovitev opreme študentom predstavljata precejšnja stroška, dvojno delo, višja tehnološka znanja, več zaposlenih.

Če bo vse to res storjeno in bodo univerze torej res omogočile drugačne oblike dostopa tudi tistim, ki se predavanj ne bodo mogli udeležiti v živo, lahko rečemo, da je smernica učinkovita, sicer se zdi pomanjkljiva in namenjena bolj ali manj za lepši in prijaznejši izgled uradnih smernic.

Hibridni model, o katerem govorijo, je kombiniranje študija v živo in spletnega študija. Pri izvedbi študija v živo se zagotovi zadostna fizična razdalja, pred vstopom v predavalnice si je potrebno razkužiti roke, med vsako menjavo skupine je potrebno prostor prezračiti, očistiti in površine razkužiti. Enako velja za opremo (npr. slušalke, mikrofoni).

Študentje se sprašujejo, kdo bo to počel. Je razkuževanje predavalnic njihova dolžnost, dolžnost predavateljev ali koga drugega, ki bo tam zgolj s to nalogo in bo za to plačan? Če se take reči ne vedo, ne moremo pričakovati, da bodo dosledno opravljane.

Mar to pomeni, da morajo biti študentje na licu mesta vsaj deset ali petnajst minut prej, da bodo čistili klopi in stole? Kako bodo to storili, ko pa so takrat v predavalnicah drugi študentje? Predavalnice slovenskih fakultet so običajno polne; še tisto minuto, ko se konča eno predavanje, se v predavalnici prične naslednje, vmes pa ni časa za temeljito čiščenje, razkuževanje, zračenje velikega prostora. Na primer: na Filozofski fakulteti v Ljubljani je toliko študentov, da je že dolgo pred epidemijo prihajalo do prostorskih stisk in pomanjkanja predavalnic, zaradi česar predavanja na njej potekajo tudi ob zgodnjih jutranjih urah in do desetih zvečer. Bodo zdaj potekala do polnoči, da bodo lahko upoštevali podane smernice?

Kako bo obravnavana oseba s sumom na covid-19 na visokošolskem zavodu?

V smernicah je zapisano: »Če zboli z znaki/simptomi za okužbo s SARS-CoV-2, ga/jo napotite domov in svetujte, da pokliče izbranega osebnega zdravnika oz. dežurno službo. Za pot domov naj ne uporablja javnega prevoza.« Vprašamo se lahko, komu je to namenjeno – kdo naj napoti študenta domov, kdo naj opazuje študente, ali kažejo znake bolezni?

Predavatelj se s tem ne more ukvarjati, če hoče kvalitetno izvesti svoje predavanje, niti drugi študentje, če želijo zbrano slediti predavanju. Kdor od študenta zahteva, da ne sme uporabljati javnega prevoza, da bi prišel domov, bi jim najbrž moral omogočiti drugo, ustreznejšo obliko prevoza.

Nadalje: študent, ki torej kaže znake okužbe, naj med čakanjem nosi masko in drži varnostno razdaljo, nato naj obišče osebnega zdravnika. Če z znaki zboli zaposleni na fakulteti, naj se po navodilih vlade umakne z delovnega mesta in pokliče izbranega zdravnika.

NIJZ prejme prijavo obolenja iz laboratorija; v primeru pozitivnega izvida bo NIJZ začel epidemiološko preiskavo in iskal izvor okužbe ter identificiral kontakte, ki so bili v stiku z obolelim v času kužnosti (doma, na fakulteti, v študentskem domu.) Na kak način bodo to storili, se ne ve. Morda se bodo študentje morali pri vsaki udeležitvi predavanja podpisati in zapisati svoj kontakt, saj vsi obiskovalci fakultet gotovo nimajo prenesene aplikacije #OstaniZdrav.

Vsekakor bo to težje kot v srednjih in osnovnih šolah, kjer so skupine ljudi, ki se gibljejo v učilnicah, vselej sestavljene iz istih oseb.

Predavanja bodo zdaj le še gola predavanja

Pred epidemijo so predavanja poleg golega poslušanja in zapisovanja snovi študentom predstavljala medsebojno druženje, možnost navezave novih stikov, vrstniško pomoč in prosto diskutiranje. Režim metrskih razdalj med klopmi, mask na obrazih in nenehnega vzdrževanja varnostnih razdalj zreducira predavanja na gola predavanja in izrine pojem druženja, sproščenosti in povezanosti z ljudmi iz koncepta izobraževanja v živo.

To bo ubijalo motivacijo študentov za udeleževanje na predavanjih, onemogočalo sprotno vrstniško pomoč in nižalo kvaliteto njihovega učenja, neprestano (samo)opominjanje na upoštevanje ukrepov pa bo nižalo nivo osredotočenosti študentov na študijsko snov.

Čeprav taki ukrepi varujejo naše fizično zdravje, uničujejo duševno zdravje, socialne spretnosti, učenje in krojijo miselne poti, izobraževanje pa postaja vse bolj podobno nazadnjaškemu, starokopitnemu in tiranskemu, kjer je vsak učenec pretežno podrejen in nesvoboden, omejen s pravili, katerih učinkovitost je vprašljiva in namen ne nujno vreden vseh žrtev, kjer je vsaka oseba zgolj številka na papirju ali predmet, ki se mora gibati po točno določenih tirnicah.

Takšen bo odslej naš izobraževalni sistem. »Vsem študentom in študentkam ter zaposlenim želimo uspešen in varen začetek študijskega leta,« je zapisala vlada Republike Slovenije.