Spremembe pri nošenju mask, obvezna razkužila v večstanovanjskih stavbah
Epidemiološka slika Slovenije in Evrope se v zadnjih tednih poslabšuje. Tako je vlada primorana sprejemati nove ukrepe, le da so tokrat veliko bolj premišljeni, kot so bili v prvem valu.
Prvi val covida-19 je bil v prvi vrsti kaotičen. Ni bilo jasno, s čim imamo opravka, temu primerni so bili tudi ukrepi in popolno zaprtje države je bil edini takrat smiseln ukrep. Okužbo nam je uspelo zajeziti, žal pa dogajanja po odprtju meja in preklic epidemije niso ravno pohvalna.
Že nekaj časa jezdimo na t. i. drugem valu, ki je na prvi pogled statistično bistveno bolj dramatičen, a le da tokrat vemo nekaj več. Med drugim tudi to, da si ponovnega zaprtja države ne moremo privoščiti, zato vlada pretehta vsak ukrep in po posvetu s strokovno skupino potem odreja najbolj smiselne ukrepe.
Preberite tudi:
Včeraj je tako vlada na 99. dopisni seji sprejela spremembe Odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2.
Novosti pri nošenju mask
Maske so se izkazale za učinkovit ukrep, čeravno je zaradi njih veliko nasprotovanj. Odlok pri gibanju in zadrževanju v zaprtem javnem prostoru zaradi preprečitve ponovnih izbruhov nalezljive bolezni covid-19 določa, da je nošenje mask ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza v zaprtem javnem prostoru obvezno.
Pri tehtanju smiselnosti tega ukrepa in ob dejstvu, da je okuženih zgolj 0,03 odstotka šolskih in vrtčevskih otrok, je vlada sprejela dodatne izjeme. Od ponedeljka dalje tako ni več obvezno nošenje mask za:
- Otroke v vrtcih in učence v osnovni šoli ter dijake v srednji šoli, ko so v matičnem oddelku.
- Za vzgojitelje predšolskih otrok in vzgojitelje predšolskih otrok – pomočnike pri opravljanju neposrednega dela z otroki ter za učitelje do vključno 3. razreda osnovne šole pri opravljanju neposrednega dela z učenci in za osebe, ki izvajajo organizirano športno vadbo.
- Za učitelje od 4. razreda osnovne šole dalje in učitelje srednjih šol, če pri izobraževalni dejavnosti lahko zagotovijo vsaj 2 m medosebne razdalje.
- Za višje in visokošolske učitelje, če predavajo za zaščitno pregrado iz stekla ali podobnega materiala.
- Za osebe, ki izvajajo organizirano športno vadbo.
V večstanovanjskih stavbah obvezno razkužilo
Prav tako je vlada včeraj zvečer sprejela Odlok o obvezni namestitvi razpršilnikov za razkuževanje rok v večstanovanjskih stavbah.
Odlok zapoveduje upravniku večstanovanjskih stavb, da ob vhodu v večstanovanjske stavbe in ob vhodu v dvigalo zagotovijo namestitev razpršilnikov za razkuževanje rok. Glede na razpoložljivost upravnik določi, kdo te namestitve opravi. Če stavba nima upravnika, morajo to narediti lastniki stanovanj, poslovnih prostorov.
Sredstva za vplačilo v instrument Evropske komisije za nujno pomoč iz proračunskih rezerv
Slovenija kot članica Evropske unije ima do nje tudi določene obveznosti. Tokrat mora sredstva v višini 2,582.303,00 EUR zagotoviti za vplačilo v instrument za nujno pomoč (ESI) Evropske komisije (EK). Vlada je med drugim včeraj odločila, da bodo ta sredstva vzeli iz sredstev splošne proračunske rezervacije.
Evropska komisija je 22. junija 2020 objavila sporočilo »Strategija EU za cepiva proti covidu-19 (9021/2020)«. Strategija se nanaša na pospešitev razvoja, proizvodnje in uvedbe cepiv proti covidu-19, s katero je predlagan skupen pristop EU v pogajanjih s predstavniki proizvajalcev obetavnih cepiv.
V sporazumu je zajeto tudi področje »Sporazumi za vnaprejšnji nakup v okviru instrumenta predhodnega javnega naročila (Advance Purchase Agreements (APAs))«, kjer je navedeno, da bo Evropska komisija finančno podprla proizvajalce obetavnih cepiv v okviru instrumenta za nujno pomoč (ESI) in s tem pospešila razvoj in povečala proizvodno zmogljivost izbranih proizvajalcev cepiv.
Glavni namen strategije je, da se prebivalcem EU zagotovi varna, učinkovita in kakovostna cepiva po čim ugodnejših cenah in v čim krajšem možnem času ter enakopravna in enakomerna preskrba s cepivi pod enakimi pogoji in v enakih časovnih obdobjih.
EK je 18. junija 2020 sprejela Sklep o odobritvi sporazuma z državami članicami o nabavi cepiv proti covidu-19 v imenu držav članic in s tem povezanimi postopki. Naša vlada pa je 23. julija 2020 sprejela sklep, s katerim podpira:
- pristop k skupnim aktivnostim na ravni EU, ki pomenijo bistveno večjo pogajalsko moč v pogajanjih s predstavniki proizvajalcev cepiv in posledično doseganje ugodnejših pogojev preskrbe s temi cepivi po najnižjih možnih cenah, ki bodo dostopna vsem državam članicam EU, kot če bi se vsaka članica EU sama pogajala, ter
- pospešitev razvoja, proizvodnje in uvedbe cepiv proti covidu-19, s katerim je predlagan skupen pristop EU, ki ga predvideva Strategija EU za cepiva proti covidu-19 (9021/2020), saj je zainteresirana za sodelovanje v skupnih aktivnostih držav članic EU pod vodstvom Evropske komisije, namenjenih za pripravo skupnega javnega naročila za nabavo varnih, učinkovitih in kvalitetnih cepiv proti virusu covid-19 takoj, ko bodo dostopna na trgu EU.
EK se torej v imenu držav članic intenzivno dogovarja s proizvajalci najbolj obetavnih cepiv proti covidu-19, da bi bila varna, učinkovita in kvalitetna cepiva čim prej dostopna prebivalcem držav članic EU.
EK je med drugim pripravila razdelilnik razpoložljivih finančnih sredstev iz instrumenta ESI med šest proizvajalcev najbolj obetanih cepiv (tri mRNA cepiva, dve vektorski cepivi ter eno rekombinantno proteinsko/komponentno cepivo).
Ker so razpoložljiva sredstva iz instrumenta ESI že rezervirana za razdelitev med šest proizvajalcev obetavnih cepiv (CureVac, Moderna, BioNTech/Pfizer, AstraZeneca, Janssen Pharmaceutical in Sanofi/GSK), bi morale države članice za vključitev dodatnega proizvajalca obetavnega cepiva (Novavax) ter za enkratno povečanje odmerkov cepiva proizvajalca BioNTech/Pfizer zagotoviti dodatna vplačila iz proračunskih sredstev v instrument ESI v skupni vrednosti 750 milijonov evrov.
