Naprej na vsebino

Nas zaradi covida-19 pozimi čakajo kaotične razmere?

Poletje se počasi umika jeseni, kar v epidemiološkem smislu pomeni, da bodo iz dneva v dan ugodnejše razmere za razvijanje viroznih bolezni. Samo za gripo vsako leto zboli 5 – 10 odstotkov prebivalcev Slovenije, kar je nekje med 100.000 in 200.000 ljudi. Kaj bo prinesla letošnja zima, lahko samo ugibamo, saj se običajnim viroznim obolenjem letos prvič pridružuje tudi covid-19.

Preberite še:

Posledice covida-19 nevarne za vse

Kako nevaren je covid-19 za otroke?

Smo kristjani bolj dovzetni za okužbo s covidom-19 kot ostal državljani?

Preklic epidemije je za mnoge pomenil konec vseh omejitev

Napovedi nekaterih, da bo covid-19 poleti zaradi visokih temperatur izginil, se niso uresničile. Še več, ravno v poletnih mesecih se je število pozitivnih na covid-19 povečevalo. Vzroke za to lahko iščemo predvsem v preveč sproščenem obnašanju ljudi, saj se je po preklicu epidemije, 14. maja, ustvaril vtis, kot da je virus premagan in, da lahko začnemo živeti »normalno« življenje.

Odprtje državnih meja in čas dopustov je zahtevalo svoj davek. Ljudje večinoma niso upoštevali epidemioloških priporočil, kot so ustrezna razdalja, nošenje mask, izogibanje različnim dejavnostim v zaprtih prostorih. Zato se je epidemiološka slika, zaradi novih okužb, začela pomikati navzgor.

Virus covid-19 je močno spremenil naša življenja.
Virus covid-19 je močno spremenil naša življenja.
Vir slike: Pixabay

Kljub temu da še nismo v sezoni viroz, se razmere zaostrujejo

V času, ko smo bili v Sloveniji zaprti v lastne občine, je bilo npr. 26. marca 61 okužb, kar je bilo največ v času epidemije. Danes je bilo potrjenih 123 okužb, kar daleč presega omenjeno številko iz časa epidemije. Glede na strmo naraščajoče število okužb, lahko samo z zaskrbljenostjo pričakujemo hladnejše mesece, ki bodo v znamenju združevanja covida-19 z drugimi sezonskimi boleznimi.

Kljub temu, da še nismo v času viroz, postaja stanje v naših zdravstvenih ustanovah nevzdržno in so že na robu svojih zmogljivosti. Med drugim se bo jutri odprla že četrta covid bolnišnica.

Ko se je pred časom povečalo število dnevnih testiranj za covid-19, se je že zgodilo, da kdo od testiranih ni dobil izvida testa (op.a.: 9. 9. 2020 so na svoje spletne strani in na oglasne deske pred covid točkami izvajalci sicer obesil obvestilo, da če testiranca pokličejo v roku 24 ur je pozitiven), čeprav je običajna praksa, da je rezultat testa znan v 24 urah. Šele po posredovanju NIJZ je dotična oseba, skoraj po enem tednu, prejela rezultat testa.

Bo v času viroznih obolenj zdravstveni sistem kos obremenitvam?

Kljub temu da dnevno število okužb presega število okužb med epidemijo, ni pričakovati, da bi vlada uvedla ukrepe, kot je ustavitev gospodarstva in omejitev gibanja na občino. V zvezi s tem se postavlja vprašanje, kako bo deloval naš zdravstveni sistem, ko bomo na vrhuncu viroznih bolezni, ki bodo v veliko primerih zagotovo povezane tudi s covidom-19.

Dejstvo je, da je težko ločiti med virozo, oz. gripo in covidom-19. Dosedanja praksa kaže, da osebni zdravnik tistega, ki kaže znake bolezni, kot so vročina, bolečine v kosteh, v glavi, itd., naroči na testiranje za covid-19. Glede na to, da bo v jesenskem in zimskem času veliko ljudi s podobnimi simptomi, bodo verjetno tudi ti napoteni na testiranje.

Testiranje za covid-19 ni vselej zanesljivo

Če se na situacijo, ki je pred vrati, ne bomo dovolj dobro pripravili, se nam lahko zgodi, da bomo v Sloveniji čez nekaj mesecev doživljali epidemiološki kaos. Zgolj čakanje upajoč, da se črni scenarij vendarle ne bo zgodil, žal, ne bo dovolj. Tudi ne bo dovolj samo to, da bomo maksimalno povečali zmožnosti za testiranje za covid-19.

Tudi praksa testiranja kaže, da tudi testi niso povsem zanesljivi. Marsikdo, ki je bil okužen s covidom-19, je bil pri prvem ali celo nekaj nadaljnjih testiranjih negativen. Šele četrto, peto testiranje, je pokazalo, da je testirana oseba pozitivna. Torej, rezultatov testiranja ne smemo jemati kot sveto resnico, še posebej če je le-ta negativen in se testiranec počuti slabše.

Nekoga, ki ne nosi maske, bi lahko obravnavali kot storilca kaznivega dejanja

Da bi se izognili vsesplošnemu kaosu, ki se nam lahko zgodi, bi bilo potrebno vladna in NIJZ priporočila, jemati skrajno resno. Res je, da je po novem možno za ne nošenje maske biti celo kaznovan. Vendar je to le v primeru, če to opazi inšpekcija, kar pa se izvaja le občasno in na določenih mestih.

Vsekakor bi bilo potrebno priporočila pretvoriti v obveznost, ki se lahko v primeru neizvajanja, sankcionira kot kaznivo dejanje. Dejstvo je, da nekdo, ki ne nosi maske v zaprtem prostoru, lahko življenjsko nevaren za tiste, ki se nahajajo v istem prostoru kot on.

Kam so izginili varnostniki in kakšna je njihova vloga?

V praksi gre to predvsem za trgovine, kjer se od razglasitve konca epidemije, ljudje praktično ne držijo nikakršnih ukrepov, razen nošenja mask, pa še tu naletimo na marsikoga, ki ga lahko vidimo z masko pod nosom ali celo na bradi. Dejstvo je, da je takšen položaj lahko zgolj »lepotna poteza«, ki v ničemer ne prispeva k zdravju.

Včasih je imela vsaka trgovina na vidnem mestu varnostnika, zdaj pa so varnostniki, z redkimi izjemami, postali praktično nevidni. V času epidemije so varnostniki skrbeli za razkuženost nakupovalnih vozičkov in za omejeno število kupcev, ki se lahko nahajajo v trgovini. Zdaj varnostnika praktično ni videti, čeprav bi bil še kako dobrodošel pri opozarjanju ljudi na varnostno razdaljo in na pravilno nameščenost zaščitnih mask.

Ljudje upoštevamo predpise, kadar so zagrožene sankcije

Pričakovanje, da bomo ljudje sami od sebe upoštevali priporočila in navodila je iluzorno. To je podobno, če bi bili prometni predpisi samo priporočeni, ne bi pa bili sankcionirani. Večina voznikov se namreč drži predpisov zaradi tega, ker predvideva, da lahko naleti na stacionarni radar ali na policijo.

Prav tako je v primeru covida-19. Dokler bomo državljani samo dobrohotno opomnjeni in opominjani s strani odgovornih, ni pričakovati, da bi se epidemiološka slika izboljšala. Izboljšanje lahko pričakujemo, ko bodo npr. varnostniki v trgovinah in trgovskih centrih prejeli pooblastilo, na podlagi predhodno sprejetega zakona, da lahko kršitelje tudi sankcionirajo.

Varnostnik bi lahko nekoga, ki ne nosi maske, predal organom pregona

Kdor bi bil npr. brez ustrezno nameščene maske, bi ga lahko varnostnik predal organom pregona zaradi kaznivega dejanja ogrožanja življenja. To je v skladu s kazenskim zakonikom, ki ogrožanje življenja tudi obravnava: »Kdor ogrozi varnost kakšne osebe z resno grožnjo, da bo napadel njeno življenje ali telo, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta« (145, KZ-1).

Se bodo morale kazni zaostriti, da bodo ljudje resno jemali covid-19?
Se bodo morale kazni zaostriti, da bodo ljudje resno jemali covid-19?
Vir slike: Pixabay

Moje osebno mnenje o neki stvari ne sme ogrožati drugega

Ljudje se še ne zavedamo, da je stanje v katerem smo se znašli zaradi covida-19 resno stanje, ki ne dopušča osebne svobode, ki bi bila mogoča na podlagi osebnega mnenja. Res je, da ima vsak izmed nas pravico opredeliti se o določeni stvari, vendar ne sme zaradi lastnega mnenja ogrožati druge.

Če nekdo npr. misli, da je covid-19 teorija zarote, ima vso pravico, da tako misli. Vendar nima nobene pravice, da na podlagi lastnega mnenja z neupoštevanjem navodil, potencialno ogroža druge. Na ta način je epidemija covida-19 preizkus našega egoizma in hkrati preizkus naše empatije v nekoga drugega.

Letošnjo jesen in zimo bo na preizkušnji človeška solidarnost

Če gledamo na zadevo širše, lahko rečemo, da bo letošnja jesen in zima preizkus človeške solidarnosti. Samo, če bomo upoštevali drugega in se obnašali tako kot je epidemiološko primerno, covid-19 v povezavi z drugimi virozami, ne bo terjal hudega davka. Če pa se bomo obnašali neodgovorno in sebično, bo letošnja sezona obolenj, zagotovo terjala človeški davek, ki ga še ni bilo vse od konca 2. svetovne vojne.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice