Naprej na vsebino

Postane lahko še slabše

Vreme postaja hladnejše in dnevi vse krajši. Slednje še pospešuje ekonomsko in psihološko škodo pandemije koronavirusa.

Poleti smo lahko izkoriščali tople dneve. Restavracije so nudile obroke na terasah, telovadba je potekala v parkih, družine in prijatelji pa so se varno zbirali zunaj in ohranjali medsebojno razdaljo. Zdaj, ko nastopa zimska sezona, bo veliko tistega, kar je zadnjih nekaj mesecev postalo znosno – izginilo.

Podjetja, bi se ob nadaljnjih ukrepih za zajezitev covida-19 lahko začela množično zapirati. Pandemija je že mnoge podjetnike prisilila, da so svoja vrata zapirali za nedoločen čas ali za vedno.

Preberite tudi:

Slovenija junija z največjim padcem gradbeništva v EU

Nas zaradi covida-19 pozimi čakajo kaotične razmere?

»Kdor ne dela, naj ne je!«

Covid je na glavo obrnil tako gospodarstvo kot zdravstvo.
Koronavirus je na glavo obrnil tako gospodarstvo kot zdravstvo.
Vir slike: Alexandre C. Fukugava, Pixabay

Razmere brezposelnosti – kljub temu, da se je že pokazala točka upanja –  se hitro poslabšujejo. Prehod iz kolektivnih dopustov se spreminja v situacijo, ko veliko teh delavcev ne bo več nazaj v službe.

Izpad dohodka podjetnikom vsekakor vpliva na zdravje gospodarstva. Okrepljena nadomestila za brezposelnost in temeljni dohodek za samozaposlene pa hitro praznijo državno blagajno.

Prihajajoča sezona praznikov bi lahko sprožila povečanje novih primerov okužb po vsej državi, še več, po vsem svetu – ali pa še bolj uničila težko prizadeto turistično industrijo.

Ljudje so vidno naveličani izolacije in ukrepov vlade, posledično lahko praznike uporabljajo kot izgovor za zbiranje v zaprtih prostorih v skupinah, kar po navedbah stroke dramatično poveča verjetnost prenosa in širjenja virusa.

A če se ljudje odločijo, da ne bodo izkoristili zimskih počitnic, bo že pohabljena turistična industrija – ki naj bi letos izgubila 500 milijard evrov – izgubila še več denarja, posledično tudi več delovnih mest.

Slabi obeti: primanjkljaj državnega proračuna 4,2 milijarde evrov

V Sloveniji so k padcu bruto domačega proizvoda v drugem četrtletju največ prispevale storitvene dejavnosti, še zlasti trgovina, promet in gostinstvo. Vendar se je po aprilskem padcu maja začelo okrevanje v večini dejavnosti, ki se je nadaljevalo vse do julija, ko so bili nekateri kazalniki aktivnosti celo že blizu predkriznim ravnem.

»Ažurnejši kratkoročni kazalniki aktivnosti, kot so poraba elektrike in tovorni promet po avtocestah, pa nakazujejo, da se okrevanje v avgustu in septembru ni nadaljevalo s podobnim tempom,« v najnovejši publikaciji Ekonomsko ogledalo ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Z oživitvijo gospodarske aktivnosti in podaljšanjem ukrepov za ohranjanje delovnih mest poleti ni prišlo do nadaljnjega poslabšanja razmer na trgu dela. Število delovno aktivnih je julija ostalo na podobni ravni kot junija in maja.

Gospodarske panoge so zaradi zapiranja in vsesplošne manjše potrošne beležile veliko izgubo.
Gospodarske panoge so zaradi zapiranja in vsesplošne manjše potrošne beležile veliko izgubo.
Vir slike: Mylene, Pixabay

Glede na lansko leto je bil najbolj izrazit upad zaposlenosti v gostinstvu in v drugih raznovrstnih dejavnostih, ki so jih omejitveni ukrepi najbolj prizadeli. Aprila je število registriranih brezposelnih skokovito naraslo, do avgusta se ni več povečalo, septembra pa se je nekoliko znižalo.

Da se rast brezposelnih ni nadaljevala, so poleg zagona gospodarske aktivnosti vplivali tudi ukrepi za ohranjanje delovnih mest in njihovo podaljševanje, so ocenili.

Kot so navedli analitiki Umarja, se je potrošnja gospodinjstev, ki je bila v času epidemije občutno nižja, v poletnih mesecih okrepila v večini segmentov. Povečali so se nakupi neživil in osebnih avtomobilov. Med storitvami se je predvsem z uvedbo turističnih bonov močno povečalo število prenočitev, precej nižji kot pred letom pa so ostali izdatki za kulturne, športne, rekreacijske in druge razvedrilne storitve.

Septembra je bila v Sloveniji ponovno letna deflacija. K tej so znova največ prispevale nižje cene energentov, predvsem cene naftnih derivatov zaradi nizkih cen nafte na svetovnih trgih, ter medletno nižje cene poltrajnega in trajnega blaga.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v osmih mesecih zaradi poslabšanih gospodarskih razmer in začasnih ukrepov zaradi blaženja posledic krize znašal 2,2 milijardi evrov.

Ponovno zaprtje države bi za gospodarstvo pomenilo smrtonosen udarec.
Ponovno zaprtje države bi za gospodarstvo pomenilo smrtonosen udarec.
Vir slike: Carola68, Pixabay

Prihodki pod vplivom izboljšanja gospodarskih razmer okrevajo, medletna rast odhodkov, ki je bila najvišja maja in junija, ko je bilo izplačanih največ začasnih ukrepov povezanih z blažitvijo posledic epidemije, pa se je v poletnih mesecih znatno umirila.

Do konca leta naj bi primanjkljaj državnega proračuna, ki predstavlja večino primanjkljaja konsolidirane bilance, dosegel 4,2 milijarde evrov, če bo izkoriščena predvidena obsežna rezerva za financiranje ukrepov za blaženje posledic covida–19.

Če povzamemo: medtem ko smo že mislili, da je bila pandemija na vrhuncu svoje moči poleti, nas v zimskem obdobju – v kombinacijami z že tako prisotnimi zimskimi boleznimi – lahko vendarle doleti še nekaj hujšega. Tako z vidika gospodarstva, kot tudi zdravstva.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

27 milijonov evrov za zaposlovanje mladih: subvencij skoraj več kot mladih, ki ustrezajo kriterijem

Od 16. avgusta naprej bo odprto javno povabilo delodajalcem za pridobitev subvencij za zaposlovanje brezposelnih mladih. Bo program dosegel cilje?

Prijava na e-novice