Bo kaj narobe, če za 1. november ne bomo obiskali pokopališča

Covid-19 je postavil na glavo tudi naše tradicionalne oblike praznovanj. Za praznik vseh svetih, 1. novembra, smo navajeni obiskovati pokopališča, kjer so pokopani tudi naši najdražji. Zaradi epidemije covida-19, bo naše praznovanje močno omejeno, vsaj v smislu navad, ki smo jih pridobili v času našega življenja.

Preberite tudi:

Sveti ali mrtvi?

Grobovi bodo počakali, pomembnejše je vaše zdravje

Kdor je bil do sedaj navajen 1. november obhajati praznik v zunanjem smislu, bo imel letos precej težav. Kdor pa praznuje na ta dan predvsem v skladu z vsebino praznika, potem bo imel letos celo priložnost, da bo praznovanje še bolj kvalitetno s pravo vsebino, ki ga prinaša.

Za 1. november so mnogi razkazovali svojo zunanjost

Spomnimo se, da smo vsako leto v dneh okrog 1. novembra bili na grobovih priče velikim množicam, ki so se izkazovale s skrbno okrašenimi grobovi svojcev, na katerih je gorelo veliko plastičnih sveč. Parkirišča ob pokopališčih so bila polna avtomobilov, med katerimi smo lahko občudovali najprestižnejše znamke.

Avtomobilske hiše so se rade pohvalile, da ravno v dneh pred 1. novembrom prodajo največ avtomobilov. Prav tako so na račun 1. novembra dobro uspevale trgovine z oblačili, ki so prav tako v tem delu leta imele največ dobička. Ob tem ni potrebno poudarjati, kakšen dobiček so imeli proizvajalci in prodajalci sveč.

Letošnje praznovanje ne bo prineslo veliko dobička

Če gledamo na 1. november iz materialnega vidika, potem lahko rečemo, da bo letošnje leto polomija, tako za trgovce, kot za potrošnike. Trgovci ne bodo imeli velikega dobička, potrošniki pa ne bodo imeli veliko možnosti razkazovati svojih novih avtomobilov, novih oblačil in skrbno urejenih grobov.

Ob tem se samo spomnimo, da smo se jezili na ošabne gospe, ki baje obiskujejo pokopališče tisti en dan v letu, samo zato, da bi jih lahko drugi občudovali. Prav tako smo se jezili na ogromne količine plastike, ki so nekaj dni po prazniku, prej kot na praznovanje, spominjale na ekološko katastrofo.

Med besedama »mrtvi« in »sveti« je velika razlika

Kar se tiče praznovanja 1. novembra, je Slovenija unikat, vsaj v Evropi, če že ne v svetovnem merilu. Uradno poimenovanje praznika s strani države je namreč dan spomina na mrtve. V prejšnjem sistemu se je ta dan imenoval celo dan mrtvih. Povsod okrog nas se ta praznik imenuje vsi sveti, ne samo v cerkvenem jeziku, ampak tudi v splošno družbenem smislu.

Med besedama »mrtvi« in »sveti« je velika razlika. Mrtvi nas spominjajo na tiste, ki so sicer nekoč živeli, s smrtjo pa se je njihovo življenje absolutno končalo. Nikjer ne živijo, ostali so zgolj v našem spominu. V tem smislu ni nobene razlike med spominjanjem na mrtve in spominjanjem na nek dogodek, npr. vstop v prvi razred osnovne šole, ki se ga sicer spominjamo, ne more pa se več ponoviti.

Sveti nas usmerjajo v našo končno obliko bivanja

Sveti nas usmerjajo v popolnoma drugo smer, ki je končna oblika našega bivanja. Pod pojem »sveti« ne uvrščamo samo tiste, ki so uradno razglašeni od Cerkve za svetnike, ampak za vse tiste, ki so kdaj koli živeli na zemlji, sedaj pa živijo pri Bogu.

Pri tem ni važno ali so za svete razglašeni uradno ali pa zanje ne ve nihče.

Smrt je bila za njih samo prehod v neomejeno dimenzijo bivanja. Tako, kot tisti, ki so preko zemeljske smrti prešli v bivanje v večnosti, smo na tej poti tudi mi, ki še živimo v zemeljskih dimenzijah. Torej, nas življenjska pot svetih usmerja v pot, ki pelje preko praga smrti v večnost. Iz večnega življenja se lahko človek izloči sam, v kolikor na zemlji trdovratno vztraja v svojem egoizmu.

Zemeljsko življenje, namreč ne pomeni bivanje v absolutnem pomenu, ampak je le prehod v polnost življenje, ki ga bomo dosegli, ko bomo prestopili prag smrti. Praznik vseh svetih zato ne oznanjuje konca življenja, ki naj bi ga prinesla smrt, ampak nasprotno, oznanjuje neomejene dimenzije človekovega bivanja.

Fizična omejenost, zaradi covida-19, je priložnost za duhovno poglobitev

Ljudska modrost pravi, da je vsaka stvar za nekaj dobra. Tako lahko tudi stanje omejenega gibanja, ki ga doživljamo zaradi covida-19, prinese nekaj dobrega v obhajanje naših praznovanj. Glede na to, da smo fizično precej omejeni, lahko po drugi strani zaživimo duhovno dimenzijo, ki jo prinaša praznik vseh svetih.

V središču praznika vseh svetih, ki ga obhajamo 1. novembra niso grobovi in smrt, ampak polnost življenja. Cerkev je praznik vseh svetih uvedla, kot odgovor na praznovanje smrti, ki je bilo uveljavljeno pri starih poganskih ljudstvih. Dejstvo, da dobiva noč čarovnic vedno večjo moč v naši družbi, je dokaz, da se zopet vračamo na pot poganstva, kjer je v ospredju negotovost, strah in smrt.

Grobove obiskujemo zaradi fizičnega stika s pokojnimi

Obiskovanje grobov za 1. november ima smisel samo, če verujemo v večno življenje tistih, katerih trupla so v grobovih. Grobove obiskujemo zaradi spoštovanja, predvsem pa zato, da smo v fizičnem stiku s posmrtnimi ostanki pokojnika, kar nas živo spominja na našo minljivost, hkrati pa nam vliva upanje, da bomo ob koncu časov v polnosti zaživeli v večnem življenju.

Letošnji 1. november je lahko še bolj doživet, kot v preteklosti

Glede na to, da vere v večno življenje letos ne bomo utrjevali na pokopališčih in po cerkvah, ni nobenega razloga, da ga ne bo mogli utrjevati po naših domovih. Ker ne bomo toliko zaposleni z zunanjim videzom, bomo lahko več časa posvetili molitvi v krogu svoje družine.

Ob letošnji veliki noči, ki smo jo prav tako doživljali omejeni v lastne občine, je veliko ljudi povedalo, da je bila to njihova najbolj doživeta velika noč v življenju. Že zaradi te izkušnje, smo lahko prepričani, da bo tudi 1. novembra za mnoge najbolj doživet praznik vseh svetih.