Naprej na vsebino

Bodo v Sloveniji boj z epidemijo odločili pravniki?

Ustavno sodišče je 3. decembra razveljavilo odlok vlade, ki je bil podan na predlog ministrice, pristojne za izobraževanje, da se od 5. novembra šolanje v celoti opravlja na daljavo. Odlok ni bil objavljen v uradnem listu, zato ima vlada tri dni časa, da ga objavi.

Preberite tudi:

Po epidemiji nas čaka val bolezni, ki so bile zdaj postavljene ob stran

Sedemdnevna incidenca bo odločalo o naših nadaljnjih dneh

Ali je pod vprašajem veljavnost vladnih odlokov?

Vlada je veljavnost odloka podaljšala še 12. in 26. novembra, kar je, po mnenju ustavnega sodišča prav tako neveljavno. V zvezi s tem se je oglasil tudi pravnik Andraž Teršek, ki je šel še korak dlje, namreč pod vprašanje postavlja tudi druge vladne odloke, ki naj bi bili tudi podaljšani na ta način.

Gledano iz čisto pravnega vidika lahko pritrdimo ustavnemu sodišču glede odloka o šolanju na daljavo, ostali vladni odloki, z dne 25. oktobra pa so bili objavljeni v uradnem listu, 26. oktobra. V odloku je tudi zapisano, da vlada vsakih sedem dni odloča o podaljšanju ukrepov. V kolikor bi vlada katerikoli odlok spremenila, bi o tem obvestila državni zbor in javnost (6. člen).

Glede na to, da se od objave 26. oktobra do danes odloki niso spremenili, potem ni nobene podlage, da se podaljšanje kateregakoli odloka objavi v uradnem listu. V tem primeru lahko utemeljeno sklepamo, da veljavnost vladnih odlokov ne more biti pod vprašajem.

Andraž Teršek pod vprašanje postavlja tudi druge vladne odloke, ki naj bi bili tudi podaljšani na ta način.
Andraž Teršek pod vprašanje postavlja tudi druge vladne odloke, ki naj bi bili tudi podaljšani na ta način.
Vir slike: Siol.net

Imajo pravna mnenja večjo vrednost od boja za življenje?

Ob nedavni odločbi ustavnega sodišča in ob medijskem »stampedu« v zvezi s tem, gre za povsem drugo zadevo. Ne glede na to, da dnevno število umrlih za posledicami covida-19 že presega število 60, se ustvarja občutek, da je bolj kot zaskrbljujoča epidemiološka slika, pomembna pravna podlaga vladnih odlokov.

Povsem razumljivo je, da so ta vprašanja v ospredju v časih, ko poteka življenje normalno. V Sloveniji smo 19. oktobra že drugič letos razglasili epidemijo, kar pomeni, da se nahajamo v izrednih razmerah, ki zahtevajo hitre in preudarne odločitve.

V teh razmerah je povsem razumljivo, da se zgodi, da je kakšna odločitev sprejeta morda zunaj predpisanih pravnih okvirov. Kdor razmišlja vsaj z nekoliko trezno glavo, mu je lahko jasno, da živimo v resnih razmerah, kjer so v prvi vrsti pomembna življenja ljudi in ne seciranje pravnih paragrafov.

Mnoge najbolj skrbi kdaj bodo prenehali veljati vladni ukrepi

Zdi se, kot da še vedno ne dojamemo, da so se z epidemijo covida-19 spremenile nekatere bistvene stvari. Sem spada predvsem skrb za lastno zdravje in skrb za zdravje sodržavljanov. Od marca letos, ko se je pri nas pojavil covid-19, se zdi, kot da še nismo sprejeli teh osnov.

V javnosti se vse bolj uveljavlja vtis, kot da je najbolj pomembna skrb v državi, kdaj bomo odpravili ukrepe za zajezitev epidemije. Vladne ukrepe jemljemo kot nujno zlo, ki se jih držimo predvsem zaradi tega, da ne bi bili kaznovani, namesto zaradi splošnega zdravja.

Slovenci se težko primerjamo s Švedsko mentaliteto

Kot mantro ponavljamo, da bi morali imeti pri nas v veljavi švedski model, kjer so v ospredju vladna priporočila. Ne glede na to, da je Švedska plačala visoko epidemiološko ceno, ki jo pri nas popačeno prikazujemo, je potrebno opozoriti, da je v skandinavski mentaliteti prisotno nekoliko drugačno razmišljanje, kot pa v slovenski.

Za Skandinavce namreč med priporočilom in obveznostjo ni praktično nobene razlike. Če tam vlada priporoča ukrepe za zajezitev covida-19, se jih ljudje držijo, ker jim je jasno, da bodo s tem prispevali k skupnemu dobremu. Ob tem je marsikateri Šved pripomnil, da bi lahko bila v veljavi še ostrejša priporočila.

Do 4. decembra je za covidom-19 v Sloveniji skupno umrlo 1.653 oseb.
Do 4. decembra je za covidom-19 v Sloveniji skupno umrlo 1.653 oseb.
Vir slike: MLC fakulteta

Pri nas je vse dovoljeno, kar ni izrecno prepovedano

Če bi prenesli model priporočil tudi v Slovenijo, zagotovo ne bi deloval. Pri nas imamo namreč v genih še vedno balkansko mentaliteto, ki govori, da je dovoljeno vse, kar ni prepovedano. Si predstavljamo, da bi npr. v naselju bila hitrost 50 km/h samo priporočena? Vsaj večina ljudi priporočila zagotovo ne bi upoštevala.

Tako je tudi v zvezi z ukrepi za zajezitev covida-19. Dejstvo, da smo v zadnjem času na prvem mestu lestvice po številu umrlih na milijon prebivalcev na svetu, veliko pove o naši mentaliteti. Glede na ta podatek je celo tragikomično, da se toliko posvečamo različnim pravnim podlagam, medtem ko imamo iz dneva v dan več obolelih in mrtvih.

Danes so življenja bolj ogrožena kot v osamosvojitveni vojni

Si predstavljamo, da bi podobno razmišljali tudi ob osamosvojitvi. Medtem ko bi nas napadala jugoslovanska armada, bi mi tuhtali ali imamo vso pravno podlago, da se branimo ter ali je vse to do potankosti objavljeno v uradnem listu. Tako bi bila pravna podlaga bolj pomembna kot pa 19 žrtev na naši strani.

Do 4. decembra je za covidom-19 v Sloveniji skupno umrlo 1.653 oseb. Številke govorijo, da je epidemija dosegla občutno večje razsežnosti, kot vojna za Slovenijo. Kljub temu se mnogi obnašajo, kot da se še vedno nič ne dogaja. Zato toliko bolj skrbi dejstvo, da k temu pripomorejo posamezna pravna mnenja, ki so z vso močjo podprta s strani najglasnejših medijev.

Za razliko od vojne za Slovenijo, kjer je bil v ospredju obramba države, se zdi, kot da gre v primeru epidemije covida-19 za trdovratno uveljavljanje interesov posameznikov. Če pri tem upoštevamo dva milijona različnih želja, potem lahko le sanjamo o tolikokrat omenjeni »luči na koncu tunela«.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice