Pred 100 leti v Slovencu

Slovenec o evropski in domači politični dinamičnosti v zadnjih dneh leta 1920.

Evropska in domača politična scena prvega leta bučnih dvajsetih se ni umirila niti v božičnem in prednovoletnem času. Bolgarija je skuša navezati stik z Jugoslavijo in vstopiti v malo antanto, pogajanja za sestavo nove vlade v Kraljevini SHS so se nadaljevala, papež Benedikt VX. je pozival k zbližanju s cerkvenim vzhodom, pri nas pa so potekala določanja severne meje. Vse to in še več v Slovencu ob koncu leta 1920.

Preberite tudi:

Pred 100 leti v Slovencu

Pred 100 leti v Slovencu

Mednarodni odnosi: Bolgarija in Jugoslavija

Slovenec je, v božični številki leta 1920, pisal o praškemu poročilu, ki poročalo o prihodu bolgarskega ministrskega predsednika Aleksandra Stoimenova Stambolijskega v Prago. Namen obiska prestolnice Češkoslovaške se je skrival v prošnji predsedniku republike Tomášu Garrigueju Masaryku za posredovanje med bolgarsko in jugoslovansko vlado.

Za prošnjo Stambolijskega pa se je skrivala želja po federaciji z Jugoslavijo. Bolgarski časnik Čas je pisal o vprašanju o sprejemu Bolgarije v malo antanto, politično-obrambno zvezo Kraljevine SHS, Češkoslovaške in Romunije, katere cilj je med drugim bil tudi zaščita pred madžarskim revanšizmom. To vprašanje je postalo še bolj kočljivo zaradi izida volitev v Grčiji in prihoda kralja Konstantina I. na grško oblast.

Jugoslavija je imela dobre odnose z grškim premierjem Elefteriosom Venizelosom, ki je bil na oblasti do leta 1920, a prihod Konstantina je pomenil preobrat pri jugoslovansko-grških odnosih.

Pogajanja za sestavo nove vlade še zmerom nezaključena

Istega dne je Slovenec poročal o beograjskih dolgotrajnih pogajanjih za sestavo nove vlade, in sicer, da o njih zaenkrat ne more ponuditi nič oprijemljivega in dokončnega. Zaradi nejasnega položaja je lahko poročal le o sporazumu med radikalci in demokrati o programu nove vlade, ki bo vseboval ustavo, spremembo poslovnika, volilni red, upravno razdelitev države, zakon o redu in radu (delu), agrarno vprašanje, zakon proti draginji in zakon o kasacijskem sodišču.

Slovenec je poročal tudi o nesoglasjih, ki so nastala v zvezi z razdelitvijo portfeljev, ki zavlačujejo proces dokončne odločitve o zadevah nove vlade.

Papež Benedikt XV. za cerkveno zbližanje z vzhodom

V predbožičnih in božičnih dneh leta 1920 se je v Rimu mudil katoliški metropolit Rusije, nadškof baron Ropp, ki je nato odpotoval v nemški Paderborn in se s sovjetsko vlado dogovarjal glede razmer katoliške Cerkve do ruske države.

Tedanji papež Benedikt XV., čigar ponifikat je trajal od leta 1914 do leta 1922, je bil naklonjen ideji o vzpostavitvi prijateljskih odnosov z vzhodnimi cerkvami. Slovenec je predvidel, da bo tekom njegovega ponifikata prišlo do praktičnega cerkvenega zbližanja, papeževo delo je označil kot »širokogledno in velikopotezno« ter obsodil pisanje jugoslovanskih svobodomiselnih listov o »italijanskem« papežu, in ki podžigajo ozkonacionalna čustva z diskreditiranjem dela poglavarja Cerkve.

Severna meja

Pariška konferenca veleposlanikov je odgovorila na zadevna vprašanja razmejitvene komisije in kot izhodišče za ureditev meje med Sv. Duhom in Muro določila križišče razvodja med Dravo in Sakovo z administrativnimi mejami med okrajema Maribor in Lipnico.

Veleposlaniška konferenca je odločila, da se smejo na administrativni meji med Sv. Duhom in Muro po potrebi izvršiti majhne spremembe. Na podlagi te odločitve so 28. 12. 1920 potekala pogajanja med slovenskimi in avstrijskimi delegati, ki so pripeljala do načelnega sporazuma, natančno določitev meje pa je izvedlo tehnično osebje obeh imenovanih delegacij po zemljeknjižnih podatkih, nato se izid razmejitve tudi objavili.