Skip to content

Kam je šel denar?

Pandemija je razkrila številne ranljivosti in izzive, s katerimi se moramo soočiti. Slednji so še posebej vidni na področju finančne pismenosti, torej znanju o zaslužkih, izdatkih, prihrankih, naložbah in dolgoročnem finančnem načrtovanju.

Glede na globalne študije, ki jih je sestavila ameriška komisija za finančno pismenost in izobraževanje, bi lahko le tretjina odraslih odgovorila na vsaj tri od petih vprašanj o finančni pismenosti o temeljnih pojmih, kot so hipoteke, efektivne obrestne mere, inflacija in anuiteta.

Preberite tudi:

Kdaj in kako do osnovne socialne varnosti?

Zakaj nas tega niso naučili v šoli?

Trenutna gospodarska in globalna zdravstvena kriza bolj kot kdaj koli prej kaže, da je izobraževanje o finančni pismenosti – od otrok do starejših občanov –, bistvenega pomena za izboljšanje življenjskega standarda ljudi in zmanjšanje dohodkovne neenakosti. Nepoznavanje tem o finančni pismenosti, kot so ekonomija, obrestne mere, prihranki, posojila, naložbe in dolgoročno finančno načrtovanje, je ogromna ovira za ekonomske priložnosti in mobilnost.

Pomanjkanje finančne pismenosti ima namreč uničujoč vpliv na potrošniške kreditne ocene odraslih.
Pomanjkanje finančne pismenosti ima namreč uničujoč vpliv na potrošniške kreditne ocene odraslih.
Vir slike: luxstorm, Pixabay

Glede na raziskave se približno 40 odstotkov odraslih obrne na družino, prijatelje ali sodelavce, ko se sprašujejo o financah. Rezultati raziskave, ki dokazujejo močno zaupanje posameznikov v finančno odločitev prijatelja ali sodelavca, precej pojasnjujejo tudi zadnjo finančno krizo.

Pomanjkanje finančne pismenosti ima namreč uničujoč vpliv na potrošniške kreditne ocene odraslih, kar vpliva ne le na zmožnost pridobivanja posojil in kreditnih kartic, temveč tudi na našo sposobnost nakupa ali najema stanovanja in celo na vrsto zaposlitve. Toda razmišljanje o osebnih financah še vedno vznemirja več kot polovico odraslih. Zakaj?

Kljub temu da se o denarju odločamo vsak dan, le malo šol po svetu, v svoj program vključuje področje osebnih financ. Pa vendar, takoj ko dijaki zaključijo drugo šolsko obdobje (srednjo šolo), odidejo v svet z zelo malo znanja o odgovorni uporabi kreditnih kartic, posojil, hipotek in drugih vrst potrošniškega dolga, da ne omenjamo, kako razviti dolgoročni finančni načrt za razvoj in doseganje osebnih finančnih ciljev.

Večja finančna pismenost bogati celotno družbo

Dvoletna raziskava Sveta za ekonomsko izobraževanje sicer kaže, da se je nekoliko povečalo število držav, ki osebnim financam in ekonomiji v srednji šoli namenijo vsaj en semester. Kljub temu se je zmanjšalo število držav, ki zahtevajo testiranje, da bi pokazale, ali so učni cilji na teh tečajih izpolnjeni.

Nihče ne bi smel čakati, da zvezne, državne ali občinske oblasti začnejo izvajati obsežne programe finančne pismenosti za osnovnošolce in srednješolce. Na voljo je veliko brezplačnih in komercialnih virov, s katerimi lahko svoje otroke in celo sebe opremimo z neprecenljivimi učili finančne pismenosti.

Poleg raziskav, ki jih izvaja Svet za ekonomsko izobraževanje, ima tudi brezplačno zakladnico izobraževalnih virov K-12 za vzgojitelje in študente, med drugim tudi Gen i Revolution, spletno finančno igro za srednješolce.

Eden najobsežnejših spletnih programov finančnega izobraževanja, ki je brezplačen, je program ekonomskega izobraževanja EconLowDown in ima več kot 400 brezplačnih tečajev v angleščini in španščini za učence od vrtca, pa vse do fakultete.

Module ustvarjajo strokovnjaki za gospodarstvo in izobraževanje. In to je samo en primer. Tudi v Sloveniji poznamo več tovrstnih programov. Ljubljanska borza denimo, je lani odprla vrata v finančni svet.

V soorganizaciji z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo in v sodelovanju z deležniki je Ljubljanska borza, d. d. pripravila izobraževalni dogodek »Vrata v finančni svet«, s katerim želijo izpostaviti pomen finančnega izobraževanja in pismenosti.

Ljubljanska borza že vrsto let izvaja srečanja, obiskuje šole, predstavlja finančni svet in odgovarja na vprašanja, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju.

V svet borznega trgovanja na zabaven in hkrati poučen način lahko vstopimo z igro BORZA SLOVENIJA. Igra je zasnovana tako, da zelo dobro posnema realni svet borznega trgovanja. Namenjena je vsem, ki želijo spoznati načine, kako oplemeniti svoje premoženje in postati suvereni pri upravljanju s prihodnostjo.

Brez varčevanja naj ne bo zadolževanja

Pomembno je, da razmislimo, kaj nam denar sploh pomeni. Prvi zgled ravnanja in odnosa do denarja je naša družina. Vsak izmed nas denar namreč dojema drugače – nekateri ga dojemajo kot nekaj, kar prinaša spoštovanje, svobodo in pomeni uspeh, drugi ga dojemajo kot vir zla.

Alina Meško z Zveze potrošnikov Slovenije poudarja, da nobeno mnenje ni napačno oziroma pravilno. Prav je, da do denarja razvijemo odnos in da poiščemo ravnovesje – ne bodimo ne pohlepni, ne brezbrižni do denarja. S pregledom prihodkov in stroškov bomo imeli boljši nadzor. Alina Meško pa svetuje tudi, da denar razporedimo v kategorije za porabo in vsaj 10 odstotkov namenimo varčevanju.

Varčevanje in zadolževanje sta del življenja, zato moramo razmisliti o tem, kako ju bomo uporabili. Zadolževanje je lahko tudi dobro, saj lahko prinaša prihodke v prihodnosti in izboljša naše življenje. Zadolževanju za nepotrebne nakupe, izposojanju denarja za počitnice in podobnemu se je najbolje izogniti. Brez varčevanja naj ne bo zadolževanja, poudarja Meškova.

Z varčevanjem na banki izgubljamo vrednost sredstev

Varčevati želimo tako, da podvojimo naša sredstva. Miha Čeh iz Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov navaja, da bomo za podvojitev obstoječih varčevalnih sredstev na banki porabili kar 144 let, s produktnim varčevanjem pa bomo to dosegli mnogo prej.

Zanimivo je, da sta dve tretjini sredstev Slovencev kljub nizki obrestni meri naloženi v bankah. Čeh meni, da je zelo pomembno, da pri varčevanju upoštevamo tudi vpliv inflacije. Poudarja, da z varčevanjem na banki dejansko izgubljamo vrednost naših sredstev. Svetuje, da varujemo prihranke pred inflacijo in nizkimi obrestnimi merami. Pomembno je, da razmišljamo široko in preučimo različne možnosti varčevanja, še dodaja Čeh.

Migracija gotovine na splet

Ob 200. obletnici bančništva na Slovenskem je Stanislava Zadravec Caprirolo iz Združenja bank Slovenije predstavila zgodovino in razvoj bančništva na naših tleh. Ko ravnamo z denarjem, se držimo zlatih pravil. Ko začnemo z bančnim poslovanjem, razmislimo, kaj nam bo poslovanje olajšalo in izberimo pravo kartico.

V današnjem času, ko smo priča migraciji gotovine na splet, je še posebej pomembno, da se zavedamo pomena varnosti pri poslovanju, saj današnji trendi kažejo naraščajoče kibernetično tveganje. Hiter razvoj tehnologije in poti za kibernetične napade postaja izrazito kompleksen, stopnja digitalnih veščin oziroma kompetenc državljanov EU pa je relativno nizka. Kar 95 odstotkov vseh kibernetskih incidentov je na tak ali drugačen način povezanih s človeško napako.

Žepnina ni nagrada

Prvi korak v svet financ je redna žepnina. Sabina Pucelj iz Nove Ljubljanske banke poudarja, da je pomembno, da otroci prejemajo žepnino enkrat na mesec in na isti dogovorjeni dan. Tako jih naučimo ravnanja z omejenim zneskom denarja. Žepnina je namenjena učenju, zato jim dovolimo, da jo porabijo, kot sami želijo.

Sabina Pucelj izpostavlja, da žepnine ne smemo dojemati kot nagrado, saj želimo otroka naučiti odgovornega ravnanja z denarjem. Starši in otroci naj se dogovorijo o tem, katere stroške bo otrok plačeval s svojo žepnino, del zneska pa naj nameni dolgoročnemu varčevanju.

Raziskave OECD kažejo, da finančna pismenost predstavlja velik izziv za sodobni svet, v katerega radi uvrščamo tudi Slovenijo, ki pa na lestvici finančne pismenosti zaostaja za povprečjem. Zelo pomembno je, da se zavedamo pomena izobraževanja o financah in pravočasnega razvijanja finančne pismenosti.

Človek bo težko razvil finančno pismenost, če je njegova pismenost na drugih področjih slabo razvita.
Človek bo težko razvil finančno pismenost, če je njegova pismenost na drugih področjih slabo razvita.
Vir slike: Edar, Pixabay

Finančno izobraževanje je vseživljenjska izkušnja

Irena Simčič z Zavoda Republike Slovenije za šolstvo poudarja pomen pismenosti na vseh področjih. Človek bo težko razvil finančno pismenost, če je njegova pismenost na drugih področjih slabo razvita. To je še posebej pomembno v današnjem času, ko se pojavlja vedno večja potreba po izobraženosti potrošnikov.

Simčičeva poudarja, da bo postalo finančno izobraževanje za današnjega potrošnika vseživljenjska izkušnja, poleg tega pa je pomembno, da se zavedamo, da je finančno znanje brez pomena, če ga ne znamo uporabiti v praksi.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice