Pred 100 leti v Slovencu

Prišlo je leto 1921, z njim pa novi politični zapleti. Pred 100 leti v Slovencu o italijanski banki, ki je stala za rapalsko pogodbo, madžarski propagandi in nemirih v coni A.

Slovenec je novo leto 1921 pričel s precej negativnimi novicami, ki so temeljile na različnih razočarajočih ugotovitvah. Rapalska pogodba, ki bi naj sicer pomenila spravo, je pokazala na ogromno korupcijo, madžarsko dobrikanje prekmurskim Slovencem je postalo sumljivo, razmere v coni A pa vse bolj napete.

Preberite tudi:

Pred 100 leti v Slovencu

Pred 100 leti v Slovencu

Politika je denar

Slovenec je 8. januarja 1921 pisal o vesti iz tržaškega časopisa Lavoratore, ki je poročal o posebnem posredovalcu pri gospodarsko-finančnih pogajanjih z Jugoslavijo v Rapallu. Italijanska banka Banca Commerciale si je nedolgo nazaj priborila monopol nad rudniki živega srebra v Italiji, poseben interes pa je kazala tudi za Idrijski rudnik, ki je po rapalski pogodbi pripadel Italiji – v resnici pa Banci Commerciale, je zapisal Slovenec, in predvidel, da bo tako glavno korist od rapalske pogodbe imel italijanski bančni velekapital. Da je banka sodelovala z italijanskimi državniki – poleg tega pa tudi z našimi – je odkrivalo dejstvo, da je bil lastnik banke za dosežene zasluge povišan v grofa.

Italijani naj bi že pred rapalsko pogodbo vedeli, s kom bodo imeli opravka iz jugoslovanske strani, zato ni čudno, da so sporazum sklenili s takšno lahkoto. Italijanski list Il Messaggoro je o jugoslovanski politiki pisal, da jo določajo banke. Slovenec ga je citiral: »Banke so pohlepne, kakor so pohlepni ljudje, ki so na oblasti. Vsi ministri so predsedniki bank. Ime demokratov in radikalcev in njihovi politični programi so samo maska, ki pokriva mrežo bančnih interesov. Temu se pridružujejo takozvane strankarske banke, ki so monopolizirale vse življenjske pomočne vire. Korupcija je velikanska. še nikoli nismo poznali tako velike korupcije, kakor je ta, ki izpodjeda temelj države.«

Novinarji Slovenca so korupcijo obsodili in o njej zapisal, da še nikoli ni bilo tako velike korupcije, kakor je bila tedanja, nato pa dodal, da nasprotnike korupcije demokratsko časopisje takoj proglasi za »državni opasen element« in »robotsko dušo«.

Madžarski iredentizem

Do 12. avgusta 1919, ko so jugoslovanske čete zasedle Prekmurje, Madžari niso hoteli priznati prekmurskih Slovencev. Slovenec je zapisal, da so to storili šele na konferenci v Parizu, a tam naj bi o njih trdili, da so posebno slovansko pleme, ki nima nikakršne sorodnosti z drugimi Slovenci. Pariz te argumentacije ni odobril, Prekmurje je priznal Sloveniji.

Madžarska vlada je trianonsko mirovno pogodbo ratificirala 15. novembra 1920, a s tem iredentizem na Madžarskem ni ponehal; izdajati so pričeli tri propagandne liste v slovenskem jeziku. Slovenec je opomnil, da so Madžari še nedavno vzklikali »Tót nem ember,« kar pomeni »Slovenec ni človek«.

Prof. Mikola, rojen v jugoslovanskem Prekmurju in zastopnik Prekmurja v Parizu, je v Budimpešti pričel izdajati tednik Domovina. Časopis so prodajali v Radgoni, v okolici Monoštra sv. Gotharda med Slovenci, ki so ostali zunaj meja.

Slovenec je zapisal, da so se iredentistični časopisi tihotapili tudi v jugoslovansko Prekmurje, in dodal, da so tudi v Ameriki pričeli izdajati dva nova iredentistična lista med ameriškimi Slovenci iz Prekmurja. Oblasti je pozval, naj storijo vse, da bo prebivalstvo v jugoslovanskem Prekmurju zadovoljno, če nočejo, da njihovo ljudstvo pod madžarskim pritiskom prične preferirati Madžarsko.

Vesti iz cone A

Avstrijski časopis Krantner Tagblatt je objavil svarilo o poročilih iz cone A na koroškem, kjer naj bi se pojavljalo iredentistično jugoslovansko gibanje. To naj bi bilo izvajano v obliki nenehnega opozarjanja na stisko v Avstriji, češ da so razmere tam tako slabe, da ne bo trajalo dolgo, preden bodo Jugoslovani zopet zasedli cono A.

Slovenec je komentiral, da je glavni namen takšnih vesti zanesti vznemirjenje med ljudi, oblast pa bo proti razširjevalcem lažnih vesti po določbah kazenskega zakonika obsodila na zaporno kazen, ki bo trajala med osmimi dnevi in tremi meseci. A listi na Koroškem so kljub prepovedi na veliko pisali o tem, kar je v coni A kaznivo, tako pomembnih graški listi kakor celovški časniki.

Slovenec je zapisal, da je edini namen tega pisanja udariti po Koroških Slovencih in jih s kaznimi prisiliti k nasilnemu ponemčenju.