Naprej na vsebino

Podjetja v decembru nagradila zaposlene, zaradi tega veliko delavcev ni upravičenih do kriznega dodatka

Ob novici, da KPK 7 predvideva tudi 200 evrov kriznega dodatka za vse, katerih novembrska plača ne presega dvokratnika minimalne plače, se je marsikomu nasmejalo. Žal pa je bilo veselje kratkotrajno. Namreč, za določitev upravičenosti do kriznega dodatka se upošteva novembrska plača, ki se izplača decembra. Hkrati pa decembra delodajalci, ki so uspešno poslovali, svojim delavcem izplačajo tudi božičnico / 13. plačo / nagrado za delovno uspešnost, le-to pa se po PKP 7 všteje v merilo za KPK 7.

Preberite tudi:

Krizni dodatek za zaposlene – komu, kdaj in kako se izplača?

Vloge za dodatke iz PKP 7 že na voljo

Dodaten zaplet pri kriznem dodatku pa predstavlja tudi dejstvo, da je vlada pozvala delodajalce, naj imajo od božiča pa do 4. januarja, če je mogoče, v podjetju t. i. kolektivni dopust. Do 200 evrov pa so upravičeni le tisti, ki so delali vse dni v decembru, ostali le do sorazmernega deleža.

GZS dala pobudo za spremembo upoštevanja prihodkov

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je na MDDSZ prejšnji ponedeljek naslovila pobudo za spremembo mnenja glede upoštevanja poslovne uspešnosti kot pogoja za pridobitev pravice do kriznega dodatka po PKP 7.

Kot že omenjeno, MDDSZ pri kriznem dodatku, ki pripada delavcem, pri katerih je novembrska plača nižja od dvakratnika minimalne plače, pod pogojem, da so bili decembra prisotni na delu, v limit za upravičenost do kriznega dodatka všteva tudi poslovno uspešnost v celotnem izplačanem znesku v mesecu, ko je bila ta izplačana. Posledično delavci z nižjo plačo od dvakratnika minimalne plače do kriznega dodatka ne bodo upravičeni, če zaradi izplačane poslovne uspešnosti določen limit presežejo.

MDDSZ je v limit vključila vsa izplačila, ne glede na to, kako in kdaj so izplačana v mesecu decembru.
MDDSZ je v limit vključila vsa izplačila, ne glede na to, kako in kdaj so izplačana v mesecu decembru.
Vir slike: Pixabay

GZS meni, da se pri plači delavca v posameznem mesecu običajno upošteva sorazmerni del poslovne uspešnosti za obdobje, za katerega je ta izplačana. Nekaj delodajalcev je ob novembrski plači izplačalo celoleten znesek za poslovno uspešnost, zatorej bi se po mnenju GZS morala upoštevati le dvanajstina izplačane poslovne uspešnosti.

Mnenje MDDSZ z 8. januarjem pa takšnega stališča ne deli. Zato je GZS na MDDSZ naslovila pobudo, da ponovno preudari svoje mnenje glede upoštevanja poslovne uspešnosti in ga oblikuje v smeri, da se pri pridobitvi pravice do kriznega dodatka po PKP 7 upošteva sorazmerni delež ugotovljene in za določeno obdobje izplačane poslovne uspešnosti.

Na ta način bi se poslovna uspešnost, izplačana za celotno koledarsko leto 2020, pri mesečnem izračunu višine delavčeve plače upoštevala v višini sorazmernega deleža dvanajstine zneska izplačane poslovne uspešnosti. Takšna interpretacija pa ne bi smela vplivati na pravico do kriznega dodatka za obdobje marec-maj 2020, meni še GZS, saj gre za že pridobljeno pravico zaposlenih.

Primož Jelševar, podjetnik, meni, da so zaposleni pri socialno naravnanih delodajalec, na ta način bili in so kaznovani. »Delodajalci, ki smo v decembru izplačali dobiček, ali druge stimulacije ter smo med zaposlene razdeli dobiček podjetja, smo razočarani nad načinom izplačevanjem kriznega dodatka, saj je na ta način nestimulativen,« meni Jelševar in zaključi: »Prepričan sem, da se bo našla ustrezna rešitev za nastalo situacijo in bo na koncu pošteno delo naših delavcev lahko tudi nagrajeno.«

MDDSZ pa očitno ostaja na svojem

Minister za delo Janez Cigler Kralj do danes še ni uspel podati konkretnih odgovorov na poziv niti nam na poslano novinarsko vprašanje niti GZS na pobudo in je mantro o kriznem dodatku ponavljal dalje.

So pa uspeli na FURS dopolniti pogosta vprašanja v zvezi z ukrepi PKP 7 na davčnem področju.

Natančno je pojasnjeno, da se v okvir zadnje izplačane mesečne plače štejejo vsi elementi plače po 126. členu ZDR-1 (torej osnovna plača, del plače za delovno uspešnost, dodatki, plačilo za poslovno uspešnost), in sicer v višini, kot so bili dejansko izplačani v mesecu decembru. Kar velja tudi v primeru izplačila dela plače iz poslovne uspešnosti, kadar je bila ta izplačana ločeno od preostalega dela/zneska plače, torej je treba ta znesek upoštevati kot del mesečne plače. Pri tem pa ni pomembno, ali je izplačilo dela plače iz uspešnosti poslovanja (ki se v pogovornem jeziku imenuje tudi božičnica ali 13. plača) določeno s kolektivno pogodbo ali internim aktom delodajalca.

Krizni dodatki v izrednih, drugačnih primerih

V primerih delavcev, ki delajo krajši delovni čas – v primeru dela s krajšim delovnim časom – se pri določitvi limita dveh minimalnih plač upošteva plača, ki bi jo delavec prejel, če bi delal s polnim delovnim časom.

V limit upoštevanja kriznega dodatka se upošteva tudi izplačano nadomestilo plače. To pa velja tudi za primere, ko je bil delavec odsoten zaradi koriščenja dopusta. S tem se zagotavlja enakopraven položaj v primerjavi z delavcem, ki je bil le delno odsoten z dela zaradi bolniške, letnega dopusta.

V primeru, ko gre za novo zaposlitev delavca, ki predhodno ni bil zaposlen, je primerno, da se upošteva višina plače, kot je določena v pogodbi o zaposlitvi. V primeru, ko se v podjetju na novo zaposli delavec, ki je bil predhodno zaposlen pri drugem delodajalcu, pa je primerno upoštevati višino izplačane plače, kot je bila izplačana pri prejšnjem delodajalcu, če je to mogoče.

Delavci zaposleni pri socialno naravnanih delodajalcih so kaznovani.
Delavci zaposleni pri socialno naravnanih delodajalcih so kaznovani.
Vir slike: Pixabay

Ob vsem tem pa ostajajo odprta mnoga vprašanja: Kdo bo dejansko dobil krizni dodatek? Zakaj se kaznuje delavce, ki so končno v decembru le bili deležni višje plače, seveda z dodatki in limit presegajo za nekaj evrov? Zakaj se o vključitvi poslovne uspešnosti v limit za določitev kriznega dodatka ni prej govorilo?

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

WHO in ILO ocenjujeta, da prekomerno delo ubije 750.000 ljudi letno

WHO in ILO sta objavili poročilo študije o posledicah prekomernega dela, ki je bila izvedena v 194 državah sveta in je zajela 1,6 milijona ljudi.

Prijava na e-novice