Naprej na vsebino

Evropska centralna banka nadzira več kot 100 bank

Evropsko centralno banko sestavljajo štirje organi odločanja, ki držijo monopol nad »tiskanjem denarja« v evroobmočju.

Evropska centralna banka (ECB) je ena od sedmih institucij Evropske unije in je hkrati centralna banka za celotno evroobmočje. Gre za eno najpomembnejših centralnih bank na svetu, ki nadzoruje več kot 120 centralnih in poslovnih bank v državah članicah. ECB sodeluje s centralnimi bankami v vsaki državi članici EU, z namenom, da oblikuje denarno politiko za ohranjanje stabilnih cen in krepitev evra.

Preberite tudi:

Kako domača nam je struktura Evropske unije?

Evropska komisija na kratko

Čigave interese zastopajo evropski poslanci?

ECB in ustanovitev evroobmočja

ECB je bila ustanovljena leta 1998 po Amsterdamski pogodbi, ki je spremenila Pogodbo o Evropski uniji. Banka je nasledila Evropski monetarni inštitut (EMI), ki je bil ustanovljen v drugi fazi Ekonomske in monetarne unije (EMU) za reševanje prehodnih vprašanj glede prevzema evra kot skupne valute EU. Pripravila se je tudi na ustanovitev Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). ESCB vključuje ECB in nacionalne centralne banke vseh držav članic EU, vključno s tistimi, ki niso sprejele evra.

ECB je svoja polna pooblastila prvič izvršila 1. januarja 1999 po uvedbi evra kot uradne valute za evroobmočje. V tem času so nacionalne centralne banke enajstih držav članic svojo funkcijo denarne politike prenesle na ECB. Druge države znotraj EU so se pridružile pozneje, Grčija, Slovenija, Ciper, Malta, Slovaška, Estonija, Latvija in Litva pa so se pridružile EU med letoma 2001 in 2015. Širitev je povečala obseg banke in pomenila mejnik v zapletenem procesu integracije v EU.

Prvi predsednik ECB je bil Wim Duisenberg, ki je bil tudi nekdanji predsednik EMI in nizozemske centralne banke. Njegovi zagovorniki so ga videli kot garanta za močan evro, imel pa je podporo nemške, nizozemske in belgijske vlade.

ECB je svoja polna pooblastila prvič izvršila 1. januarja 1999 po uvedbi evra kot uradne valute za evroobmočje.
ECB je svoja polna pooblastila prvič izvršila 1. januarja 1999 po uvedbi evra kot uradne valute za evroobmočje.
Vir slike: Pixabay

Francoska vlada je Duisenbergu nasprotovala, saj je želela, da bi bil predsednik francoski državljan. Nesoglasje so rešili z dogovorom, da bo Duisenberg pred koncem mandata odstopil in bo njegov položaj prevzel francoski državljan.

Današnja predsednica ECB je nemška zdravnica in političarka Ursula von der Leyen.

Struktura ECB

Evropska centralna banka ima štiri organe odločanja, ki so pooblaščeni za uresničevanje ciljev institucije. Ti organi vključujejo Svet ECB, Izvršilni odbor, Razširjeni svet in Nadzorni svet.

Svet ECB

Svet ECB sestavlja šest članov izvršnega odbora in guvernerji nacionalnih centralnih bank držav članic evroobmočja. Člani sveta se sestajajo dvakrat mesečno v pisarnah institucije v Nemčiji. Zapisniki njihovih sestankov morajo biti objavljeni pred naslednjo sejo.

Ena od glavnih nalog tega organa je oblikovanje denarne politike za evroobmočje. V zvezi s tem sprejemajo odločitve o denarnih ciljih, obrestnih merah in ponudbi rezerv v Eurosistemu. Vsakih šest tednov morata predsednik in podpredsednik ECB na tiskovni konferenci podrobno razložiti svoje odločitve o denarni politiki. Svet ECB sprejema tudi odločitve, ki so potrebne za zagotavljanje izvajanja funkcij ECB in Eurosistema.

Izvršilni odbor

Izvršilni odbor sestavljajo predsednik, podpredsednik in štirje drugi izvršni člani, ki jih imenuje Evropski svet. Izvršilni člani opravljajo mandat osemletnega neobnovljivega mandata. Vloga izvršilnega odbora je izvajanje denarne politike, kot jo je določil Svet ECB, in vodenje vsakodnevnega poslovanja, skupaj z direktorjem službe. Prav tako odbor pripravi seje Sveta ECB in izvaja pooblastila, ki mu jih je podelil Svet ECB.

Razširjeni svet

Razširjeni svet je prehodno telo, ki izvaja naloge, ki jih je prevzel Evropski monetarni inštitut (EMI). Sestavljajo ga predsednik, podpredsednik in guvernerji nacionalnih centralnih bank držav članic EU. Organ bo obstajal, dokler vse države članice EU ne sprejmejo evra. Od leta 2017 je le 19 od 27 držav članic EU uvedlo evro kot svojo enotno valuto.

Kot prehodno telo je Razširjeni svet zadolžen za določitev menjalnih tečajev valut za države, ki prevzemajo evro. Svet prispeva tudi k pripravi letnega poročila ECB, določanju pogojev za zaposlitev uslužbencev Evropske centralne banke in zbiranju podatkov.

Nadzorni svet

Nadzorni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik, štirje predstavniki ECB in predstavniki nacionalnih nadzornikov. Odbor načrtuje in izvaja nadzorno funkcijo ECB. Prav tako predlaga osnutek sklepov za Svet ECB po postopku z ugovorom.

Prav tako obstaja Usmerjevalni odbor, ki podpira dejavnosti Nadzornega sveta, vključno z organizacijo sej. Člani Usmerjevalnega odbora so predsednik in podpredsednik nadzornega odbora, en predstavnik ECB in pet predstavnikov nacionalnih nadzornikov.

Evropska centralna banka ima štiri organe odločanja, ki so pooblaščeni za uresničevanje ciljev institucije:  Svet ECB, Izvršilni odbor, Razširjeni svet in Nadzorni svet.
Evropska centralna banka ima štiri organe odločanja, ki so pooblaščeni za uresničevanje ciljev institucije: Svet ECB, Izvršilni odbor, Razširjeni svet in Nadzorni svet.
Vir slike: Pixabay

ECB kot varuhinja vrednosti evra

Primarna naloga ECB je ohranjanje stabilnosti cen in varovanje vrednosti evra. Svet ECB je stabilnost cen opredelil kot inflacijo pod dvema odstotkoma. Stabilnost cen je bistvenega pomena za spodbujanje gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest, kar sta temeljna cilja EU.

ECB ima monopol nad izdajanjem bankovcev v evroobmočju. Na količino denarja na trgu vpliva z nadzorom denarja, ki je na voljo upravičenim centralnim in poslovnim bankam v državah članicah EU. ECB tudi tedensko objavlja količino denarja, ki ga želi zagotoviti, in najnižjo sprejemljivo obrestno mero. Upravičene banke, ki so zagotovile zavarovanje, nato oddajo svoje ponudbe za sredstva ECB prek dražbenega mehanizma. Ko banke pridobijo sredstva, jih uporabijo za posojila posameznikom in podjetjem.

Za zagotovitev stabilnosti bančnega sistema je ECB odgovorna za bančni nadzor v vseh državah članic EU. Evropska centralna banka to funkcijo izvaja z enotnim nadzornim mehanizmom (EMN), ki vključuje ECB in pristojne nacionalne organe v državah članicah. V zvezi z bančnim nadzorom ima ECB pooblastila za izdajo in odvzem bančnih dovoljenj, izvajanje nadzornih pregledov in določanje višjih kapitalskih zahtev za preprečevanje finančnih tveganj. Kot glavna banka, ECB neposredno nadzira več kot 100 pomembnih bank, ki imajo 82-odstotnih bančnih sredstev v evroobmočju.

Druge odgovornosti, ki jih nosi ECB vključujejo izvajanje deviznih poslov, spodbujanje pravilnega delovanja in varnosti plačilnih sistemov ter upravljanje deviznih rezerv evroobmočja.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice