Obrestne mere so pogosto opredeljene kot cena, plačana za izposojo denarja. Na primer, letna dva odstotna obrestna mera za posojilo v višini 100 evrov pomeni, da mora posojilojemalec po enem letu odplačati začetni znesek posojila in dodatna dva evra. Kaj torej pomeni, ko imamo negativne obrestne mere ali ležarine?
Preberite tudi:
Varčevanje na banki bo treba plačati
Junija 2014 je bila Evropska centralna banka (ECB) prva večja centralna banka, ki je eno ključnih obrestnih mer znižala na negativno ozemlje. Ker je bilo izkušenj z negativnimi obrestnimi merami malo, je ECB sčasoma nadaljevala previdno in zniževala obrestno mero za vloge v majhnih korakih, dokler septembra 2019 ni dosegla – 0,5 %. Medtem ko so negativne obrestne mere ali ležarine sčasoma postale standardni instrument v zbirki orodij ECB, ostajajo kontroverzne tako v centralnih bančnih krogih kot tudi v akademskih krogih.
Vir slike: Janeb13, Pixabay
Pravila negativnih obrestnih mer centralnih bank v Evropi
Negativne obrestne mere ali ležarine nalagajo obresti tistim, ki položijo sredstva na določene račune. Za večino držav, ki so začele uporabljati politiko negativnih obrestnih mer, so bili prizadeti tisti računi, ki jih imajo poslovne banke pri centralnih bankah. Tako kot vi in jaz deponiramo sredstva v bankah, tudi komercialne banke vložijo sredstva v centralne banke. Z določanjem negativnih obrestnih mer za te depozite, komercialne banke ne želijo hraniti presežnih sredstev na teh računih in jih zato posojajo.
Kako negativne obrestne mere ali ležarine delujejo na depozite komercialnih bank? Recimo, da je stranka komercialne banke položila 1000 evrov na običajni tekoči račun pri avstrijski banki. Centralne banke urejajo, kaj lahko komercialna banka počne s temi sredstvi, in eno od njenih orodij je obvezna rezerva, ki v bistvu prisili banke, da imajo določen odstotek svojih vlog v visoko likvidnih oblikah z nizkimi donosi, na primer v gotovini v bančnem trezorju ali v obliki depozita pri centralni banki. Samo preostanek je mogoče posoditi. Na primer, ob predpostavki, da je obvezna rezerva deset odstotna, bi morala naša poslovna banka imeti 100 evrov depozita v gotovini in / ali v vlogah centralne banke v višini 100 evrov, kar pomeni, da lahko preostanek posodi (tj. 900 evrov).
V času gospodarske negotovosti se lahko poslovna banka odloči, da bo imela v rezervi večji znesek in znesek, ki ga posoja, zmanjša na manj kot 900 evrov, na primer le 700 evrov. Za spodbujanje posojil centralna banka naloži negativne obresti ali ležarine na te prostovoljno zadržane presežne rezerve. Da bi se poslovna banka temu izognila mora ohraniti minimalne presežne rezerve.
Vplivi negativnih obrestnih mer centralne banke
Negativne obrestne mere ali ležarine centralnih bank so privedle do negativnih obrestnih mer v celotnem finančnem sistemu. Tako so ležarine prisotne pri medbančnih depozitih, depozitih fizičnih oseb, pri državnih obveznicah, pa tudi pri obveznicah visoko kreditno sposobnih posojilojemalcev.
V Švici in Nemčiji so komercialne banke skušale breme negativnih obrestnih mer ali ležarine prenesti na svoje stranke, v upanju, da bodo začele pri svojih institucionalnih strankah in nadaljevale s podjetji in posamezniki. Težava je bila v tem, da so imeli njihovi vlagatelji možnosti, med katerimi je bil tudi dvig njihovih sredstev v gotovini. S tem ne bi zaslužili ničesar, vendar ne bi imeli nobenih dajatev.
Druge možnosti za vlagatelje so vključevale razdelitev svojih računov na manjše zneske, ko so bile za velike depozite naložene ležarine, prenos svojih sredstev na varčevalne račune in potrdila o vlogah, ko so bile naložene ležarine na tekočih računih, in nakup varnih državnih vrednostnih papirjev. Banke so se ujele v zagati, s čimer so upočasnile širjenje ležarin na svoje baze strank.
Zanimivo je, da se je tok sredstev od vlog strank do gotovine ironično zasukal maja 2016, ko se je ECB odločila, da mora konec leta 2018 ustaviti izdajanje bankovca za 500 evrov (najvišja možna vrednost v evroobmočju). Razlog za demonetizacijo bankovca za 500 evrov je bil zmanjšanje finančnih kaznivih dejanj, kot so pranje denarja, podkupnine in utaja davkov. Ironija je bila, da bo postopno opuščanje bankovca za 500 evrov povečalo stroške hrambe gotovine, ker potrebujete petkrat več prostora za shranjevanje gotovine v trezorjih, če bankovca za 500 evrov ni več in je 100 evrski bankovec najvišji. Odprava visokih bankovcev bi morala odvrniti denarna imetja, kot odziv na nizke, ali celo negativne obrestne mere oz. ležarine na depozitnih računih.
Vir slike: Professiona lPhoto, Pixabay
Ali so bile politike negativne obrestne mere ali ležarine uspešne?
Negativne obrestne mere ali ležarine za bančne depozite spodbujajo banke k posojanju, obstajajo pa tudi odvračilne mere v obliki višjih zamudnih stopenj in povečanih kapitalskih stroškov. Na strani strank banke negativne obrestne mere ali ležarine subvencionirajo zadolževanje, toda zakaj bi se podjetja in posamezniki zadolževali, če so gospodarski obeti dovolj mračni, da bi lahko ogrozili odplačilo glavnice?
Podobno negativne obrestne mere ali ležarine subvencionirajo zadolževanje države, če pa se država že sooča z visokim dolgom do BDP, bi takšne obveznosti lahko znižale njihove bonitetne ocene. Za države v razvoju ali z dolgom ogrožene države, kot so Argentina, Grčija in Italija, se zdijo nizke obrestne mere blagoslov, kar so verjetno že bile, vendar je odgovor za njihove težave res več dolga?
Vztrajno nizke obrestne mere ali ležarine grozijo tudi ustvarjanju delniških trgov, nepremičnin in drugih premoženjskih mehurčkov – kar bi lahko povzročilo opustošenje v svetovnih gospodarstvih, kot je to storila kriza v obdobju med letoma 2007 in 2009. Nizka donosnost povečuje spodbudo za iskanje naložbenih sredstev z višjimi donosi, kar pa pomeni večja tveganja.
Ležarine za fizične osebe v Sloveniji
Ležarine za fizične osebe so že uvedene v nekaterih bankah po Evropi, vključno z bankami v Nemčiji, Italiji, Nizozemski, Danski, Luksemburgu in Švici. Te banke računajo ležarine za fizične osebe za depozite v velikih zneskih, običajno nad 100.000 evrov
Po vsej verjetnosti bodo tudi v Sloveniji banke obračunavale ležarine za fizične osebe. Ležarine za fizične osebe bodo banke uvajale postopoma in to za depozite nad 100.000 evrov. Za zneske, ki so nižji, banke ležarine za fizične osebe ne bodo uvajale. V kolikor bi prišlo do manjšega obsega depozitov zaradi obračunane ležarine za fizične osebe, banke napovedujejo spremembe v svoji ponudbi.
Ležarine za fizične osebe bi lahko privedle do večjih odlivov bančnih vlog, a kam bi te vloge šle? Analiza Banke Slovenije je pokazala, da bi morale biti alternativne možnosti za naložbe podobne bančnim depozitom. Torej te bi morale biti z nizkim tveganjem in visoko likvidnostjo, a ker tega zaenkrat ni, bi bilo potrebno alternativne možnosti za naložbe še ustvariti.
Powered by Contextual Related Posts
