Sodišče Evropske unije – pravna avtoriteta Evropske unije
Sodišče EU že od leta 1952 skrbi za enotno razlago in uporabo prava EU. Preverite, s katerimi zadevami se ukvarja in kdaj se lahko obrnete nanj.
Sodišče Evropske unije je bilo ustanovljeno že leta 1952 pod imenom Sodišče Evropskih skupnosti. Sedež pravne avtoritete Evropske unije je v Luksemburgu.
Njegovo poslanstvo je pravna zaščita za zagotovitev upoštevanja predpisov Evropske unije v skladu z določili osnovnih pogodb evropskih skupnosti in Evropske unije. Zakonodaja Evropske skupnosti, ki je enotna v vseh državah članicah in nadrejena nacionalni zakonodaji, je predmet varstva sodišča.
Preberite tudi:
Katero je najvišje politično telo Evropske unije?
Ob reševanju pravnih sporov med državami članicami, inštitucijami EU, podjetji in posamezniki sodišče nadzira zakonitost aktov institucij, skrbi za izpolnjevanje obveznosti iz pogodb ter razlaga pravo Evropske unije.
Sestava Sodišča EU
Sodišče Evropske unije je sestavljeno iz dveh organov, in sicer iz sodišča, ki je pristojen za obravnavo zahtev nacionalnih sodišč za predhodno odločanje, nekaterih ničnostnih tožb in pritožb, ter iz splošnega sodišča, katerega naloga je obravnava ničnostnih tožb posameznikov, podjetij in držav EU. To pomeni, da se ukvarja s problemi, ki se tičejo konkurenčnega prava, državne pomoči, trgovine, kmetijstva in blagovnih znamk.
Sodniki in generalni pravobranilci so na svojem položaju šest let z možnostjo ponovnega imenovanja, to pa storijo članice unije. Sodniki vsakega sodišča izberejo svojega predsednika, čigar mandat traja tri leta z možnostjo podaljšanja.
Delo Sodišča Evropske unije
Zakonodaja evropske skupnosti je v vseh državah članicah enotna, a velikokrat pride do napačnega razlaganja in uporabe prava EU. Naloga Sodišča Evropske unije v takih primerih je razlagalne narave. Sodišče Evropske unije na prošnjo za pojasnilo zakonodaje EU pravilno interpretira zakonodajo in tako preprečuje njeno zlorabo ali napačno uveljavljanje. Na enak način preverja, ali nacionalni predpisi in prakse niso kontradiktorni s pravom EU.
Če Evropska komisija ali članica EU vloži tožbo zoper drugo članico EU zaradi njenega kršenja zakonodaje EU, sodišče ugotavlja kršitev. Če je bila ta res storjena, sodišče državi članici pošlje opozorilo, v katerem je zahtevan takojšen ukrep v zvezi s sporno situacijo, in če država ne upošteva opozorila sodišča, le-to prične z novim postopkom, ki se lahko konča z naloženo globo.
Če je pravni akt Evropske unije kontradiktoren pogodbam EU ali temeljnim pravicam, ga sodišče sme razveljaviti na zahtevo države članice, Sveta EU, Evropske komisije ali Evropskega parlamenta. Tudi posamezniki, ki so zaradi določenega pravnega akta EU oškodovani, smejo od sodišča zahtevati razveljavitev spornega akta.
Sodišče EU sodi tudi samim institucijam EU, če te ne delujejo primerno oz. v skladu z njihovimi poslanstvi in z zakonodajo. Posamezniki, ki so bili prizadeti zaradi nedelovanja ali opustitve ukrepanja Sveta EU, Evropske komisije ali Evropskega parlamenta, se lahko pritožijo na Sodišču EU. Če so bili posameznikovi interesi oškodovani zaradi neukrepanja institucij EU oziroma njihovega osebja, lahko vložijo odškodninsko tožbo.
Vsaka zadeva, ki jo obravnava Sodišče EU, se dodeli enemu sodniku poročevalcu in enemu generalnemu pravobranilcu. Zadeve se obravnavajo po dveh postopkih; v pisnem postopku stranke (ki so lahko posamezniki, institucije EU ali nacionalni organi) predložijo pisne izjave, sodnik poročevalec pa pripravi poročilo in ga predloži v razpravo na upravni seji sodišča, ta pa odloči, koliko sodnikov bo zadevo obravnavalo.
V sledečem ustnem postopku odvetniki predstavijo zadevo sodnikom in generalnemu pravobranilcu ter odgovarjajo na njihova vprašanja, po posvetu sodnikov sledi razglasitev sodbe.
Vir slike: RTVSlo
Kako se lahko obrnem na Sodišče Evropske unije?
Posamezniki in podjetja, ki so bili oškodovani zaradi nepravilnega ukrepanja ali neukrepanja institucije EU ali njenega osebja, lahko na Sodišču Evropske unije vložijo tožbo posredno preko nacionalnega sodišča, ki lahko odloči, da bo zadevo predalo Sodišču EU, ali neposredno na splošnem sodišču, kadar odločitev institucije EU oškoduje posameznika neposredno. V primeru kršenja prava EU s strani organov države članice je treba vložiti uradno pritožbo.
