Naprej na vsebino

Katero je najvišje politično telo Evropske unije?

Ali veste, kdo sestavlja najpomembnejše politično telo Evropske unije, kdo je njegov predsednik in kako deluje?

Najvišje politično evropsko telo je Evropski svet, ki ga pogosto označujemo z mednarodno kratico EUCO. Sestavljajo ga voditelji držav ali voditelji vlad držav članic, član Evropskega sveta pa je tudi predsednik komisije, a nima glasovalne pravice. Dolžnosti evropskega sveta so oblikovanje in predstavitev spodbud in predlogov za razvoj Evropske unije ter postavljanje splošnih političnih smernic.

Preberite tudi:

Slovenija bo letos predsedovala Svetu Evropske unije

Kako domača nam je struktura Evropske unije?

Evropska komisija na kratko

Organizacija Evropskega sveta

Svet skliče njegov predsednik, sestavlja pa ga 27 voditeljev držav članic Evropske unije in predsednik Evropske komisije, ki nima glasovalne pravice. Za njegovo delovanje je zelo pomemben tudi visoki predstavnik unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Evropski svet načeloma odloča s soglasjem, a pri številnih pomembnih imenovanjih, kot so na primer določitev predsednika, visokega predstavnika unije za zunanje zadeve in varnostno politiko itn., se drži načela kvalificirane večine. Običajno se sestane vsaj štirikrat letno, a že od leta 2008 so v navadi pogostejša zasedanja, ki jih je še posebej terjalo obdobje finančne krize, dolžniška kriza v evrskem območju, kot tudi že nekaj let trajajoča odprtost migracijskih vprašanj.

Od leta 2016 dalje se člani sveta sestajajo v zasedbi, imenovani EU-27, ki izključuje zastopništvo Združenega kraljestva, in ki je bila neuradna vse do uradnega obvestila o izstopu Britanije iz Evropske unije. Več srečanj sveta poteka v obliki medvladnih konferenc, na katerih predstavniki vlad držav članic razpravljajo o spremembah ustanovnih pogodb EU, in ki so do uveljavitve Lizbonske pogodbe leta 2009 predstavljale edino možnost za napravljanje sprememb v ustanovnih pogodbah EU.

Danes je v rabi »redni postopek za spremembo pogodb«, medvladna konferenca, ki jo skliče predsednik Evropskega sveta, pa o spremembah v pogodbah odloča s soglasjem.  

Predsednik Evropskega sveta

Svet sam izvoli svojega predsednika, čigar mandat traja dve leti in pol, in ki ga je mogoče obnoviti le enkrat. Predsednikova vloga je tako politična kakor povezovalna, saj organizira in povezuje politična srečanja sveta, predseduje sestankom in pogovor članov Evropskega sveta usmerja k skupnim zaključkom. Predstavlja tudi most med Evropskim svetom in parlamentom – slednjemu namreč poroča o aktivnostih v Evropskem svetu – in komunikacijsko sredstvo Evropske unije ter svetovne politike.

Res da nekatere njegove funkcije sovpadajo s predsednikom Evropske komisije in Visokim predstavnikom za zunanjo in varnostno politiko, a predsednik si lasti povsem svoj urad. Zadnje leto predsedniški položaj pripada Charlesu Michelu, nekdanjemu predsedniku vlade Kraljevine Belgije, ki sicer pripada evropski stranki ALDE (stranki zavezništva liberalcev in demokratov). Znano je, da je med svoje prednostne naloge tekom njegovega predsedovanja Evropskemu svetu prištel tudi razvoj zelenega gospodarstva.

Zadnje leto predsedniški položaj pripada Charlesu Michelu, nekdanjemu predsedniku vlade Kraljevine Belgije, ki sicer pripada evropski stranki ALDE (stranki zavezništva liberalcev in demokratov).
Zadnje leto predsedniški položaj pripada Charlesu Michelu, nekdanjemu predsedniku vlade Kraljevine Belgije, ki sicer pripada evropski stranki ALDE (stranki zavezništva liberalcev in demokratov).
Vir slike: Evropski svet

Evropski svet skozi čas

Prvo srečanje vrha politične skupnosti Evrope se je dogodilo leta 1961 v Parizu, a šele po letu 1969 so postala tovrstna srečanja pogostejša in rednejša. Na pariškem evropskem vrhu leta 1974 je bilo sklenjeno o rednem sestankovanju novoimenovanega Evropskega sveta, katerega namen bo sprejetje splošnih pristopov k reševanju problemov evropskega povezovanja in zagotavljanju usklajenega delovanja unije. Z enotnim evropskim aktom je bil Evropski svet leta 1986 prvič vključen v pogodbe Evropske skupnosti, opredeljena je bila njegova sestava in obveznosti, Maastrichtska pogodba iz leta 1992 pa je formalizirala njegovo mesto v institucionalni ureditvi Evropske unije. Šele z Lizbonsko pogodbo je postal polnopravni organ Evropske unije, njegove naloge, proračun in cilji pa so bili bolje definirani.

Naloge Evropskega sveta

Evropski svet je del enotnega institucionalnega okvirja Evropske unije, a bolj kakor odločevalec v pravnem smislu deluje kot predlagatelj splošnih političnih idej. Danes je pristojen tudi za sprejemanje pravno zavezujočih aktov, ki jih je mogoče izpodbijati pred sodiščem EU, in za začetek postopka za uvedbo mirovanja pravic države članice EU, ki huje krši pravila unije.

Svoje odločitve sprejema samostojno; besedi komisije ali Evropskega parlamenta pri njih običajno nista potrebni. A Lizbonska pogodba ga vendarle veže s komisijo, saj ureja položaj predsednika komisije v Evropskem svetu in navzočnost visokega predstavnika unije za zunanje zadeve in varnostno politiko na zasedanjih Evropskega sveta. Njegov predsednik vzdržuje neprestano komunikacijo med svetom, parlamentom in vodji političnih skupin.

Evropski svet daje uniji spodbude za razvoj ter opredeljuje splošne politične usmeritve in prednostne cilje, odloča o sestavi sveta, o časovnem razporedu predsedstev po načelu rotacije, določa smernice za zunanje in varnostne politike in strategije za njihove izvedbe. Od leta 2009 deluje kot osrednji akter pri spoprijemanju s posledicami svetovne bančne krize, sodeluje pa tudi pri pogajanjih o večletnem finančnem okviru.

Evropski svet je (so)ustvarili Evropo, kot jo poznamo danes.

Evropski svet se je od začetka devetdesetih let trdovratno bojeval za izboljšanje mednarodne varnosti, evropske sosedske politika, odnosov z Rusijo, s sredozemskimi in bližnjevzhodnimi državami ter proti terorizmu. Na pomembnem zasedanju v Helsinkih leta 1999 je sklenil, da bo skupno varnostno politiko okrepil z razvojem v vojaškem in nevojaškem kriznem upravljanju, na bruseljskem zasedanju leta 2003 je odobril Evropsko varnostno strategijo, leta 2016 pa je prav tam sprejel odločitev o vzpostavitvi stalnega strukturnega sodelovanja z namenom okrepitve evropske varnosti in obrambe. Vključile so se vse države članice EU razen Danske in Malte.

Leta 1993 je v Kopenhagnu izdelal pogoje in merila za pristop n ovih držav v Evropsko unijo. Na zasedanju v Kopenhagnu je Evropski svet sklenil, da bodo Slovenija, Ciper, Češka republika, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska in Slovaška republika k Evropski uniji pristopile 1.maja 2004, Romunija in Bolgarija pa 1. januarja 2007.Leta 2005 so v Luksemburgu odobrili okvir za pogajanja s Hrvaško in Turčijo. Hrvaška je k uniji pristopila 1. julija 2013.

V Tampereju leta 1999 je bil izdelan načrt za pripravo osnutka Listine EU o temeljnih pravicah. Na zasedanju v Laeknu leta 2001 je Evropski svet sklical Konvencijo o prihodnosti Evrope, leta 2007 pa je podpisal Lizbonsko pogodbo, ki je pričela veljati leta 2009.

Leta 2018 je Evropski svet sprejel sklep o sestavi Evropskega parlamenta, ki je članicam omogočil sprejetje potrebnih notranjih ukrepov za izvedbo volitev v parlament za tekoče parlamentarno obdobje 2019-2024. Istega leta je v zasedbi EU-27 sprejel smernice za prihodnje odnose z Združenim kraljestvom po Brexitu. Po podaljšanju obdobja na prošnjo predsednice vlade Therese May je Evropski svet konec leta 2019 potrdil revidirani sporazum o izstopu in omogočili urejen izstop Združenega kraljestva iz EU. Po še enem podaljšanju izstopnega obdobja je Evropski svet poskrbel, da je sporazum o izstopu pričel veljati 31. januarja 2020.

Delo Evropskega sveta.
Delo Evropskega sveta.
Vir slike: Evropski svet
Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice