Najpogostejše oblike raka v Sloveniji in kako jih prepoznamo

Rak je skupno ime za skupino bolezni, za katere je značilna nenadzorovana in nenormalna rast telesnih celic. Rakave celice lahko prodirajo v okoliško tkivo ali s krvjo in limfo zaidejo tudi v druge dele telesa, kjer nastanejo zasevki oziroma metastaze rakavega tkiva. Zato rak ni ena sama bolezen, temveč več sto različnih, saj lahko vznikne v vseh tkivih in organih človeškega organizma.
Preberite tudi:
Rakotvorna hrana – živila, ki se jim je bolje izogniti
Med seboj se različne vrste raka razlikujejo po pogostosti, zdravljenju in izidu – možnosti preživetja, pa tudi po nevarnostnih dejavnikih. Med dejavniki tveganja so najpomembnejši tisti, ki so posledica življenjskih navad. Število bolnikov z rakom pa se iz leta v leto veča tudi zaradi hitrega staranja prebivalstva. Rak je najpogosteje bolezen starejših ljudi, seveda pa obstajajo tudi izjeme.
Dejavniki tveganja
Kdo bo zbolel in za katerim rakom, določajo dejavniki tveganja, med katere prištevamo način življenja, dedno nagnjenost in tudi naključja. Izpostavljenost posameznemu dejavniku tveganja namreč še ne pomeni, da bo vsak izpostavljeni zagotovo zbolel, pomeni pa večjo verjetnost, da bo zbolel v primerjavi s tistim, ki temu dejavniku ni izpostavljen.
Po dognanjih znanstvenikov je polovica vseh rakov posledica načina življenja (debelost, energijsko prebogata hrana z malo zelenjave in sadja ter sedeč način življenja oziroma premalo telesne aktivnosti ter razvade, kot so čezmerno uživanje alkoholnih pijač in kajenje) in učinkov dejavnikov iz okolja (bioloških – dedna zasnova, kemičnih – cigaretni dim, azbest, alfatoksin … in fizikalnih – UV, ionizirajoče sevanje).
Povezave med izpostavljenostjo stresu in pogostejšemu obolevanju za rakom znanstveniki do zdaj še niso potrdili.
Najpogostejše oblike raka v Sloveniji in kako jih prepoznamo
Pri vseh oblikah raka je ključnega pomena zgodnje odkrivanje bolezni, saj le-to izboljša možnosti ozdravitve.
V Sloveniji potekajo trije presejalni programi za zgodnje odkrivanje rakavih obolenj (ZORA – zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu, DORA – zgodnje odkrivanje raka dojk in SVIT – zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki) in pomembno je, da se jih, ko dobite vabilo, udeležite.
Med najpogostejše oblike raka v Sloveniji po podatkih Onkološkega inštituta Ljubljana sodijo: rak kože, debelega črevesa in danke, pljuč, dojk ter prostate.
Kožni rak
Med dejavniki tveganja so na prvem mestu pozitivna družinska anamneza (več sorodnikov zbolelo za melanomom); večje število pigmentnih znamenj (več kot 50); netipična znamenja, velika več kot 6 mm, z nepravilnimi robovi in neenakomerno pigmentacijo; prirojena (kongenitalna) znamenja; preboleli melanom; izpostavljenost UV-žarkom, predvsem UVB-žarkom, posebej nevarna je občasna intenzivna izpostavljenost (na primer intenzivno sončenje med dopustom) ter sončne opekline.

Vir slike: Prvalekarna.com
Kožni rak se pojavlja pretežno pri ljudeh svetlih kožnih tipov in je pogostejši pri moških kot pri ženskah.
Prvi znaki melanoma so običajno sprememba velikosti, oblike ali barve kožnega znamenja. Sumljiva znamenja so tista, ki so nesimetrična in nepravilne oblike, z nepravilnimi, zabrisanimi robovi, neenakomerno obarvana ali večbarvna, večja od 6 mm in nad nivojem kože. Za zgodnje odkrivanje je izrednega pomena samoopazovanje, zlasti pri ljudeh s številnimi znamenji (svetlolasci, rdečelasci). Pri srednje velikih in velikih prirojenih znamenjih se svetujejo redne dermatološke kontrole.
Rak prostate
Rak prostate je najpogostejša oblika raka pri moških, saj se pojavi pri več kot treh četrtinah moških po 80. letu starosti.
Prostata (obsečnica) je moška spolna žleza velikosti oreha, ki se nahaja za korenom penisa, pred danko (rektumom) in pod sečnim mehurjem ter objema del sečnice. Poglavitna funkcija prostate je proizvajanje semenske tekočine. Zdravnik bo posumil na raka prostate, če bo ob rektalnem pregledu zatipal zatrdlino oziroma tršo ali grčasto prostato. Rak prostate je lahko tudi manjši in ga zdravnik ne zatipa.

Vir slike: Pixabay
Med dejavniki tveganja so starost, saj pojavnost raka prostate s starostjo strmo narašča; družinska obremenjenost, saj ima moški, katerega oče in/ali brat(je) so že zboleli za rakom prostate, povečano tveganje, da bo tudi sam zbolel za rakom prostate. Med dejavnike tveganja spada tudi etnična pripadnost, saj imajo v primerjavi z belci pripadniki črnske rase zvečano in pripadniki rumene rase (npr. Japonci) zmanjšano tveganje za rak prostate. Kot pri vseh drugih vrstah raka pa med dejavnike tveganja tudi v tem primeru sodi življenjski slog.
Simptomi, ki so najpogosteje povezani z zgodnjim rakom prostate, so pogosto uriniranje, zlasti ponoči, slaboten ali prekinjen tok urina, bolečina ali pekoč občutek med uriniranjem in krvav seč. Tem simptomom se lahko pridružijo tudi bolečine v presredku, motnje pri odvajanju blata in motnje ejakulacije, bolečine v kosteh ter splošna oslabelost z izgubo telesne teže.
Rak debelega črevesa in danke
Z rakom debelega črevesa se vsako leto pri nas spopade okoli 355 moških in 300 žensk. Gre za maligne spremembe, ki nastanejo v sluznici debelega črevesa in danke. Preživetje je odvisno od tega, kako hitro zdravniki odkrijejo rakave spremembe. Če jih odkrijejo v prvi fazi, ko se pojavijo šele polipi, lahko polipe le odščipnejo in možnosti za preživetje so zelo dobre. Če ga odkrijejo pozno, je rak lahko poguben. Prav zato je ključnega pomena, da se vključite v presejalni program Svit, kjer vam na dom pošljejo preprost test, s katerim lahko odkrijejo nevidne sledi krvi v blatu in vas na podlagi tega testa pošljejo na nadaljnje preiskave.
Rak debelega črevesa in danke je najverjetneje posledica kombinacije medsebojnega delovanja dednih dejavnikov in vplivov okolja. Okoli 90 % bolnikov je ob odkritju bolezni starejših od 50 let. Tveganje za razvoj raka na debelem črevesu in danki poleg starosti poveča tudi pretežno mesna in mastna hrana. Pomembno je, da uživamo veliko vlaknin, ki pospešijo čas prebave in s tem manj strupov prehaja v naše telo. V revnejših državah, kjer ljudje tradicionalno uživajo hrano, ki vsebuje veliko vlaknin (pretežno žita, sadje in zelenjavo), je ta vrsta raka redka.
Tveganje povečuje tudi nezdrav način življenja (premalo gibanja, kajenje, nezdrava prehrana) in pa dedna obremenjenost, pojav črevesnih polipov in kronične vnetne črevesne bolezni (ulcerozni kolitis, crohnova bolezen).
Simptomi raka debelega črevesa in danke so krči, napihnjenost, driska, težave pri odvajanju blata, bolečine v trebuhu, kri v blatu, stanjšano blato in splošno slabo počutje.
Pljučni rak
Rak pljuč je drugo najpogostejše rakavo obolenje na svetu glede pojavnosti in najpogostejše glede smrtnosti. Za rakom pljuč vsako leto pri nas zboli okoli 850 moških in 270 žensk, kažejo podatki Registra raka, ki ga pripravlja Onkološki inštitut. Ti podatki pa raka pljuč uvrščajo na seznam enega najpogostejših oblik raka.

Vir slike: Pixabay
Rak pljuč se lahko pojavi zaradi številnih razlogov, nekateri so celo nepoznani, a v večini primerov je še vedno posledica kajenja ali pasivnega kajenja oziroma inhaliranja cigaretnega dima. Najpogosteje se pojavi med 50. in 70. letom starosti. Če pride do raka pljuč, približno tri četrtine ljudi po operativni odstranitvi tumorja živi še dve leti, medtem ko je 5-letno preživetje bolnikov z rakom pljuč 10- do 15-odstotno.
Simptomi raka na pljučih so težje dihanje, kašelj (na novo nastali ali sprememba kroničnega kadilskega kašlja), hujšanje, občutek težkega dihanja, izkašljevanje krvi, bolečina v prsih, vratu ali v ramah, hripavost, težko požiranje. Zaradi nespecifičnih simptomov se pogosto diagnosticira šele, ko je že razširjen, in se lahko kaže kot bolečine v kosteh, patološki zlomi kosti ali zlatenica.
Rak dojk
Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah. Z njim se vsako leto spopade okoli 1000 žensk. Približno 1 % raka dojk se pojavi pri moških bolnikih. Pojavnost v zadnjih desetletjih narašča.

Vir slike: Pixabay
Nevarnostni dejavniki za pojav raka dojke so: demografski dejavniki, med katere spadajo starost, spol in zemljepisna lega; dejavniki materinstva, kamor spadajo zgodnja menarha, pozna menopavza, starost več kot 30 let ob prvem porodu, nerodnost, nizko število otrok ter opustitev dojenja; hormoni, kamor spadata oralna kontracepcija in hormonsko nadomestno zdravljenje; alkohol, debelost, ionizirajoče sevanje, mamografska nepreglednost dojk ter dednost.
Dednost oziroma družinska povezava je ugotovljena pri približno 5 odstotkih rakavih obolenj. Povečano tveganje je prisotno pri ženskah, katerih matere so imele raka dojke pred 40. letom starosti, če se je rak pojavil pri dveh sorodnicah pred 60. letom starosti ali če se je pojavil pri treh sorodnicah.
Tveganje za raka dojk lahko zmanjšate tako, da se odločite za otroka pred 30. letom starosti, otroka dojite, vzdržujete zdravo telesno težo in se izogibate alkoholu. Priporočljivo je tudi redno uživanje sadja in zelenjave. Ženske med 50. in 69. letom starosti so vabljene tudi v program Dora, ki vsem ženskam omogoča pregled dojk z mamografijo, sicer pa je priporočljivo redno opazovanje in tipanje dojk z namenom odkrivanja sprememb.
Neinvazivnega raka dojk po navadi odkrijejo zdravniki s slikovno diagnostiko (mamografijo). Pri eni izmed oblik neinvazivnega raka dojk se pojavijo spremembe na kolobarju bradavice (sprememba v obliki ekcema). Simptomi invazivne oblike raka dojk so trda, grčasta in praviloma neboleča zatrdlina v dojki, vdrta koža ali bradavica (spontano ali ob pritisku) nad tumorjem, povečane bezgavke v pazduhi in nadključnični kotanji, izcedek iz dojke, zlasti krvav ali bister.
Veliko je govora o tem, da konoplja blaži posledice raka. Ima kdo kakšno izkušnjo s temi CBD konopljinimi cvetovi https://www.manituherbs.com/sl/for-your-senses ?