Skip to content

Pred 100 leti v Slovencu

Februar 1921: številke Slovenca prekipevajo od novic o burnih svetovnih političnih dogajanjih, a ob tem niso nič manj bogate z zanimivimi domačimi vestmi.

Leto 1921 so se pričela dinamična makro- in mikro-politična dogajanja. Rusija je organizira Tretjo internacionalo, Lenin govori tudi o Kraljevini SHS, politične povezave med Ameriko, Britanijo, Francijo, Rusijo, Nemčijo, Italijo (in drugimi evropskimi in neevropskimi državami) se iz dneva v dan spreminjajo. Mnogo nejasnosti se pojavlja tudi v Kraljevini SHS, v njenih odnosih do sosednjih držav in v njenem šolstvu.

Preberite tudi:

Pred 100 leti v Slovencu

Pred 100 leti v Slovencu

Slovenec o Tretji internacionali

Moskvi tudi tekom leta 1921 ni uspelo združiti večine svetovnega proletariata v t. i. Tretjo internacionalo oz. s kasnejšim imenom – Kominterno. Od vseh evropskih socialističnih strank se je kongresa v Toursu za vstop v organizacijo izrekla le francoska, na kongresu italijanskih socialistov v Livronu pa je le ena tretjina glasovalcev sprejela moskovsko nadvlado.

Angleška delavska stranka je vprašanje o vstopu v Tretjo internacionalo odločala v okrajnih organizacijah v Veliki Britaniji; o rezultatu je Slovenec zapisal, da je sedem angleških okrajnih organizacij zavrnilo vstop v Tretjo internacionalo.

Tudi belgijski socialisti in švicarska socialistična organizacija naj bi zavrnili ponujeno možnost. Slovenec je predvidel, da bodo ruski komunisti posledično še bolj zavzeto skušali doseči svetovno revolucijo, čeprav zahodni proletariat zavrača rusko obliko socializma.

Rusi si prizadevajo za širjenje Tretje internacionale.
Rusi si prizadevajo za širjenje Tretje internacionale.
Vir slike: Licti.org

Vprašanje verskega pouka na Primorskem

Slovenec je poročal, da je minister Svetozar Pribičević poskušal šolstvo v Kraljevini SHS postaviti na protikrščanski pogladi. Istočasno, je Slovenec poročal, da se je italijanska vlada v zasedenih deželah odrekla svojim pravicam do izvajanja državnega ljudskošolskega zakona, ki ni vključeval krščanske vzgoje. Na željo primorskega ljudstva pa je ponovno uvedel verski pouk tudi v tistih šolah, kjer je bil le-ta prekinjen.

To novico je kontriral z vprašanjem verskega pouka na Primorskem. Ministrsko predsedstvo je namreč odredilo, da so glede verskega pouka v ljudskih šolah Benečije Julije veljale določbe avstrijskega zakona, vse dokler se to vprašanje po volitvah ne bo rešilo. Italijanski liberalci s tem niso bili zadovoljni, trdili so, da bi morala vsaka občina posebej odločati o tem, ali želi pouk verske ali neverske narave.

Leninov komentar o jugoslovanski politiki

Slovenec je povzemal hrvaške časopise, ki so poročali o razgovoru med dopisnikom iz Anglije in Leninom v Moskvi; dopisnik naj bi Lenina vprašal o njegovem mnenju glede položaja boljševizma v Jugoslaviji. Lenin je zapisal, da so »tam ministri, ki delajo za nas.« Slovenec je njegov kratek in jedrnat odgovor komentiral zgolj z italijansko frazo »se non è vero, è ben trovato« (»tudi če to ni res, je dobro povedano«).

Vladimir Lenin, ruski revolucionar.
Vladimir Lenin, ruski revolucionar.
Vir slike: History.com

Pomembne politične novice iz Amerike, Britanije, Rusije in Grčije

Iz Washingtona so prispele vesti, da je odbor za zunanje zadeve v senatu predložil poročilo o zakonskem načrtu, po katerem bo dovoljenje posojil tujim vladam odvisno od strinjanja kongresa.

Senator Reed je kritiziral kredit 67,329.000 dolarjev, ki so ga Združene Države dale Češkoslovaški. Nekdanji britanski minister za finance in kasneje tudi premier Neville Chamberlain je v svojem govoru v Birgminghamu izjavil, da je treba prilagoditi versajsko pogodbo potrebam oz. zmožnostim Nemčije in jo omiliti.

Ameriški predsednik Wilson je vložil svoj veto proti zakonu o zmanjšanju ameriške armade. Moskovski časopisi so poročali o tem, da pride spomladi v Rusijo 5000 nemških tehnikov specialistov, ki bodo delali v kovinski industriji, zdravstvu, gospodarstvu in administraciji.

Grški kralj je podelil mandat novi grški vladi. V Rusiji je ljudski predstavnik za zunanje zadev Čičerin v obvestilu za predsednika britanske vlade Lloyda Georga zapisal, da Rusija svojih čet ni poslala v Perzijo, da ne drži, da bi bile ruske čete prešle v Malo Azijo, da bi Rusija povzročila ljudski upor v Buhari v Uzbekistanu, niti da namerava stopiti v zvezo z Afganistarom ali da povzroča nemire v Indiji.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice