Kaj ti veš, kaj je fašenk?

Fašenk je beseda, ki izhaja iz nemške besede fasching (karneval). V Spodnjem Podravju se v pogovornem jeziku pogosto uporablja tudi za naslavljanje pojavnosti ali lastnosti človeka npr. »Kaki fašenk si!« (Kako si pa oblečen?) ali pa: »Ti si pravi fašenk!« (Ti si pravi norec.).
Besede fašenk seveda v SSKJ ne najdemo, najdemo pa tam besedo pust, ki je opisana kot dnevi pred pustnim torkom in ta dan sam.
Preberite tudi:
Prebivalci Ptuja in okoliških krajev, kjer je fašenk peti letni čas, znamo zelo dobro izračunati, kdaj se bo ta letni čas začel v tem in naslednjem letu. To je pomembno predvsem zato, da si znamo organizirati delovne obveznosti in splanirati dopuste. Pust je namreč prav tako pomemben, kot je pomemben letni dopust na morju. Ali pa še bolj.
Kdaj nastopi pustni čas
Najprej preverimo, kdaj bo velika noč. Pri določanju datuma velike noči je pomembno, da se troje stvari zgodi prvič v letu. Velika noč se namreč že od Nicejskega koncila leta 325 praznuje na prvo nedeljo, po prvi polni luni, po prvem pomladnem dnevu – torej enkrat med 22. marcem in 25. aprilom.
Nato od datuma velike noči odštejemo 40 + 6 dni (nedelje se ne štejejo) in tako dobimo pepelnično sredo. Torek pred pepelnično sredo je pustni torek. To je tisti dan, ko večina Slovencev ve, da je pust. A za nas se pustovanje začne veliko prej.
Predpustni čas se sicer uradno začne s praznikom sv. Treh kraljev (6. januarja), fašenk v Spodnjem Podravju pa otvorijo kurenti s kurentovim skokom, ki se zgodi na svečnico, v noči z 2. na 3. februar opolnoči.
V tem času na Ptuju z okolico poteka tradicionalno Kurentovanje, letos že 61., ki je največji slovenski pustni karneval. Organizirano poteka že od leta 1960 in je ime dobilo po najbolj znanem tradicionalnem pustnem liku kurentu oziroma korantu, ki ga pozna ves svet. Tako kot vse drugo v tem nesrečnem času, se je tudi ta pomemben in veliki festival preselil na digitalne kanale, od koder nas organizatorji vabijo k ohranjanju pustne tradicije in nas nagovarjajo k obujanju spominov.
Prvi organizirani pustni sprevod po starem mestnem jedru Ptuja, ali z drugimi besedami pustni mestni korzo, ko se je po mestnih ulicah sprehodila množica našemljenih meščanov, je omenjen v pisnih virih iz leta 1873. Po tako dolgi in globoko zakoreninjeni tradiciji, nam Ptujčanom s širšo okolico res ni zameriti, da, če se le da, norimo vsaj od svečnice do pepelnice.
Ali res poznate kurenta?
Kurenti ali koranti predstavljajo najbolj množičen etnografski pustni lik. Vsako leto v času od svečnice do pepelnice opravljajo obhode po vaseh in mestih. O izvoru kurenta še vedno ugibamo, lahko je poganskega, slovanskega, grškega ali celo kakega drugega izvora. Popolnoma jasno pa je njegovo izročilo: kurent je tisti, ki preganja zlo, obeta rodnost in dobro letino ter prinaša srečo in veselje.
V preteklosti so bili kurenti lahko le polnoletni neporočeni fantje, danes so kurenti tudi poročeni moški, ženske in otroci. Oprava, ki je potrebna za opravljanje obredja, je ostala v osnovi ista.
Kurentija je sestavljena iz ovčjega kožuha, kurentove kape, petih zvoncev in ježevke. Po kapi ločimo dva tipa kurentov: pernatega (usnjena maska je obdana z ovčjo kožo, puranjimi ali gosjimi peresi in raznobarvnimi papirnatimi trakovi in rožami) in rogatega, ki ima v kapo vgrajene prave kravje rogove.

Vir slike: FB stran Albin Bezjak Photography
Obredje poteka tako, da se skupina kurentov postavi v krog, na sredino vzamejo gospodarja ali tistega, od katerega bodo odgnali vse zlo, in nato zvonjenjem in zamahi z ježevko odganjajo vse, kar je slabega in prinašajo srečo in zadovoljstvo. Spremlja jih tudi pustni lik hudiča, ki predstavlja simbol zla, ki ga kurenti preganjajo, in prav ta hudič kurentom kaže, kdaj in kako bodo skakali, kako bodo zvonili in mahali z ježevkami. Na nek način deluje kot dirigent. Ko kurenti opravijo svoj obred, jim domačini ponudijo hrano in pijačo.
Pogosto kurenti tudi prejmejo robce od deklet in žena – po številu robcev se da oceniti tudi, koliko je kateri kurent lep.
Biti kurent je bilo in ostaja častno, saj kurent v lokalnem okolju predstavlja mnogo več kot pustno šemo. Sporočilna vrednost kurentovih obhodov je bila prepoznana in nagrajena tudi z vpisom na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine. In še nekaj, česar zagotovo niste vedeli: kurenta nikoli ne pokličite po imenu, saj to prinaša nesrečo. Prav zato kurent, ko je v opravi, tudi ne sme govoriti.
Tradicionalni pustni liki Spodnjega Podravja
Poleg kurenta poznamo na območju Spodnjega Podravja tudi druge tradicionalne pustne like. Med njimi je rusa, ki po videzu spominja na konja. Lahko je dvonoga, če jo nosi ena oseba, ali štirinoga, če sta pod rjuho dva. Ob rusi je vedno tudi gonjač.
Gonjač poskuša to podivjano žival ukrotiti, saj zganja norčije, se meče po tleh in lahko vas tudi polula z vodo ali špricarjem. Zdi se, da na neki točki gonjač obupa in zato jo poskuša prodati. Gospodarja pri hiši poskuša prepričati, naj kupi to žival, ki jo je našel v gozdu. Ne glede na to, koliko se gonjač trudi, je kupčija na koncu vedno razdrta, ker se rusa kot rusa pač ne zna brzdati.
Pustni orači so lik, ki se ga morate razveseliti, saj vam želijo obilno letino na polju, plodnost ter zdravje. V skupini so pokač pobirač (ponekod mu rečejo tudi košar, oblečen je v gvant in nosi košaro za darove), dva ali trije pari konjačev (na glavah imajo lepo okrašene klobuke ali rute), plužar (tisti, ki drži plug) in nekaj kurentov. Na dvorišču zaorjejo simbolično brazdo in posejejo seme za debelo repo, dobro letino na polju. Pri tem vsak član opravlja določeno nalogo.
Pokač s pokanjem z bičem oznanja prihod skupine, konjiči vlečejo plug, kurent pa pluži. Spremljevalni kurenti skačejo in zganjajo hrup z zvonci, pobirač pa poseje seme in pobere darove za opravljeno delo, ki jih namenijo domači. Če orači pri hiši niso sprejeti, domače kaznujejo tako, da se kurent povalja po dvorišču in domačiji napove nesrečo v prihajajočem letu.

Vir slike: Kfdpodlehnik.si
Ploharji so znani v Cirkovcah na Dravskem polju, in so povezani s starim obredom čaranja plodnosti. Če se v predpustnem času ni omožilo nobeno dekle iz vasi, so fantje priredili vleko ploha. Ploh je borovo deblo, ki je okrašeno s smrečicami in pisanimi trakovi. Na ploh je pritrjen stol, na katerem je slamnata lutka, ki predstavlja ženina. Za plohom hodijo nevesta, črne babe, fantje in holcarji, ki žagajo dele debla in jih delijo dekletom z željo, da bi vendarle našle moža. Pri tem jim šaljivo govorijo: »Če nisi hotela ženina iz mesa, pa ga imej iz lesa.«
Prav poseben lik je medved. Tudi ta lik je glasnik pomladi, prinašalec poletja in spada med demone rasti in plodnosti. Medvedi so po navadi v skupinah in spremljajo jih gonjači, ki so oblečeni v stara oblačila, umazani po obrazu in opremljeni s palicami, trobentami in podobno. Za Markovce je značilen par medvedov, ki jima rečejo Raši Medoti. Medveda se pogosto sprimeta, se imata rada, se kotalita in ponazarjata gibe spolnega odnosa. Najraje pa medota medse stisneta kako luštno mlado dekle in se kotalita z njo.
Vile so novodobni in umetni pustni lik, ter izvirajo iz Zabovec na Ptujskem polju. Neka učiteljica je okoli leta 1930 uprizorila z otroki pravljično igro z vilami. To je bil unikum, saj je bilo do takrat kurentovanje v domeni fantov.
V vile se oblečejo deklice, ki imajo na sebi bele obleke, preko ramen so ogrnjene s pletom in na glavah imajo papirnate krone. Tista, ki ima največjo in najlepšo krono, postane njihova kraljica. Postavijo se v krog in zaplešejo okoli kraljice ob tem pa pojejo pesmi o dobri letini.
Pustni pokač je tradicionalni pustni lik, ki med prvimi pustnimi liki oznanja začetek pustnega časa. Že v noči takoj po svečnici, fantje in možje oblečeni v bele srajce in temne hlače ter modre predpasnike, kot so jih včasih nosili gospodarji na kmetijah, ter s klobuki na glavi, zavihtijo biče, spletene iz konopljinih vrvi in rafije. Z glasnimi poki oznanjajo čas veseljačenja. Lik pokača prinaša srečo in blagostanje in preganja temne sile in zle duhove.

Vir slike: FB stran ED Cigani Dornava
Zakladnica tradicionalnih pustnih likov s Spodnjega Podravja s tem še zdaleč ni izčrpana. Omeniti moram še cigane iz Dornave, kureke in piceke, baba deda nosi ter haloškega Jüreka (Zeleni Jurij) in Rabolja (zimski demon, ki ga seveda Jürek v boju vsakič premaga).
Ni čudno, kajne, da mi rabimo dolg fašenk?
Tudi čas odklopa
V času pusta je dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano. S tem postane pustovanje tudi čas odklopa. Čas, ko si lahko kdorkoli in karkoli. Čas, ki je mističen. Čas, ko si dovoliš biti pikapolonica, samorog ali zmaj – po želji. Čas, ko lahko stopiš izven cone ugodja – ali pa vsaj meje te cone postanejo veliko bolj raztegljive. In, če si dobro pustoval, si do pepelnice zrel za pripravo na veliko noč.