Zeleni in Evropska svobodna zveza (EFA)
Za večino mladih so podnebne spremembe najpomembnejša tema današnjega časa. To je razumljivo, saj mlade lahko v resnici skrbi, kakšna bo njihova prihodnost na našem planetu. Danes se namreč zdi, kot da generacija, ki je trenutno na Zemlji, živi sama zase, ne da bi jo skrbelo za prihodnje rodove.
Preberite tudi:
Kako domača nam je struktura Evropske unije?
Vir slike: Pixabay
Središčna okoljska politična sila
Podnebne spremembe, ki so v tesni povezavi z našim načinom življenja, so tudi v središču evropske politike. Zato ni čudno, da se vzporedno s tem krepijo politične sile, ki se posebej posvečajo ekološkim problemom. Tako je tudi v Evropskem parlamentu vse bolj prepoznavna politična skupina, ki ima v središču političnega programa skrb za človekovo življenjsko okolje.
Ta skupina so Zeleni in Evropska svobodna zveza, ki so četrta najmočnejša politična sila v Evropskem parlamentu. Gre za dve združeni skupini, ki združujeta zelene, piratske, regionalne stranke in nestrankarske poslance. Ustanovljena je bila leta 1999.
Na zadnjih evropskih volitvah leta 2019 je skupina povečala število poslancev. V parlamentu je 67 poslancev iz 16 držav, pred izstopom Velike Britanije pa je bilo v njem 74 poslancev. Iz Slovenije sta članici skupine Zeleni Slovenije in Stranka mladih, vendar trenutno ni iz njunih vrst nikogar, ki bi bil izvoljen v Evropski parlament.
Varovanje okolja in socialna pravičnost
Najmočnejši prioriteti skupine sta varovanje okolja in socialna pravičnost. Zavzemajo se za obvladovanje podnebnih sprememb s pomočjo naprednih okoljskih politik. So za zeleno energijo ter za spoštovanje človekovih pravic in za enakopravnost za vse državljane. Poleg ostalih nalog so prednostne naloge skupine naslednje: podnebje, hrana, davčna pravičnost, trgovina in demokracija.
Cilj Zelenih/EFA je zgraditi družbo, utemeljeno na človekovih pravicah in okoljski pravičnosti. Prizadevajo si tudi za nova delovna mesta, ne samo neposredno z odpravljanjem brezposelnosti, ampak z iskanjem človekovega ustvarjalnega potenciala.
Vir slike: Zeleni, Greens EFA
Zaposlitvena fleksibilnost in decentralizacija
K bolj optimalni zaposlenosti bo pripomogla tudi politika prezaposlovanja, ki bo omogočala prezaposlitev s preobremenjenih delovnih področij na tista, po katerih so potrebe večje. Pri tem je pomembna pravična porazdelitev dela med oba spola in s tem tudi enakopravna zastopanost žensk tako na trgu dela kot v političnem udejstvovanju.
Zavzemajo se za demokracijo s poudarkom na decentralizaciji in za večjo vključenost državljanov v odločanje v zadevah, ki se neposredno nanašajo na njih. Njihov namen je tudi zgraditi Evropsko unijo, ki jo bodo tvorila svobodna ljudstva, ki verjamejo v medsebojno solidarnost in v solidarnost z vsemi narodi sveta.
Prizadevanje za popolno transparentnost delovanja
Pri Zelenih/EFA še nekoliko bolj kot pri ostalih izstopa prizadevanje za transparentnost. Že med volilno kampanjo pred evropskimi volitvami leta 2015 so obljubili, da bodo vzpostavili sistem, kjer bo povezovanje z različnimi interesnimi skupinami še preglednejše.
Ta program se imenuje Lobbycal in je računalniška programska oprema, ki zapisuje informacije o delu evropskih poslancev ter samodejno objavi vsa njihova srečanja, vključno z datumom in uro. Gre za zapisovanje različnih srečanj, kar lahko vključuje srečanja med poslanci, nevladnimi organizacijami, predstavniki lobijev in drugih različnih interesnih skupin.
Evropski parlament je po predlogu skupine sprejel pravila za poslance, ki jih obvezujejo, da objavijo poročilo po kakršnem koli srečanju, ki so ga imeli s komer koli kot evroposlanci. Poročila o srečanjih so objavljena poleg profila poslanca na spletni strani Evropskega parlamenta.
Zeleni/EFA imajo dva predsednika
Posebnost Zelenih/EFA je v tem, da ima ta skupina dva predsednika. To sta Nemka Ska Keller in Belgijec Phillip Lamberts. Ska Keller je bila prvič izvoljena v Evropski parlament leta 2009, predsedniško mesto pa zaseda od leta 2016. Phillip Lamberts je bil v Evropski parlament prav tako izvoljen leta 2009, predsedniško mesto pa zaseda od leta 2014.
Bomo naš planet predali naprej v zglednem stanju?
Glede na to, da gre za politično skupino, ki ima v Evropskem parlamentu po vsakih volitvah vedno več poslancev, je razvidno, da Evropejce vedno bolj skrbi prihodnost našega planeta. Hkrati pa rast števila poslancev daje upanje, da bo politika, ki bo na prvo mesto postavljala zdravje našega planeta, naletela na razumevanje tudi pri ostalih političnih skupinah.
Evropa in celotni planet sta prišla do tiste točke, kjer sta možnosti samo dve: ali bomo dopustili, da bo življenje na Zemlji postalo dokončno nevzdržno, ali pa bomo stopili vsi skupaj korak nazaj in si začeli resnično dejavno prizadevati za postopno ozdravitev našega življenjskega prostora. Gre za odločitev: ali bo naša generacija zadnja na tem planetu ali pa želimo, da na njem uživajo še naslednje generacije.
